Zahvaljujoč televizijskim serijam Narcos in dokumentarnim filmom o zloglasnih, krvoločnih in neizprosnih mamilarskih kraljih, kot sta bila kolumbijski Pablo Escobar ali Mehičan Joaquin »El Chapo« Guzman, se nam vsaj približno svita, od kod svet dobiva zaloge kokaina. Malo manj znana, a vendarle na dosegu hitrih prstov in bornega računalniškega znanja je informacija, od kod tihotapijo heroin. Bližnji vzhod, povečini Afganistan. A od tam do Evropske unije in slovenskega tržišča je pot dolga. Kako težko ali enostavno se pri nas pride do drog?
»Pred kakšnimi desetimi, dvajsetimi leti si moral iti po gram na drugo stran Ljubljane, danes samo dvigneš telefon in dobiš, karkoli ti srce poželi. Z dostavo vred. Kot pico,« se nekaj čez 30 let star Ljubljančan zasmeji ob vprašanju, kako hitro se pri nas pride do droge. Če poznaš pravega človeka, je očitno bolj ali manj vsaka droga oddaljena največ deset minut. Sogovornik je zmeren uporabnik, mesečno za prepovedano pregreho zapravi med 150 in 200 evri, največ od tega za marihuano. Gram te stane deset evrov, z večjim nakupom se cena niža. Gobice so po pet evrov, gram kokaina 60 evrov, heroina okoli 30, za tableto ekstazija je treba odšteti med pet in deset evri.
Marihuano redno kadi 3,7 odstotka 17-letnikov
»Veliko ljudi dila, to ni nič takega. Na Metelkovi se recimo lahko dobi vse, zadnje čase je tam veliko migrantov, ki kokain prodajajo po smešno nizki ceni – 20 evrov na gram. A jaz vem, da je s tem nekaj narobe, da gre za neko razredčeno zadevo ali sploh ne kokain. Kakšnega turista pa zagotovo pretenta. Sam nabavljam pri nekaj različnih ljudeh, ki imajo kakovostno robo,« razloži situacijo v slovenski prestolnici. Po pripovedovanju sodeč je droga v najlepšem mestu na svetu na voljo za vsakim vogalom, če že ne na vsakem koraku. In zaradi nje ob koncih tedna kolone v lokalih nastajajo tudi pred moškimi, ne le ženskimi stranišči.
Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v Sloveniji leta 2017 4873 visoko tveganih uporabnikov opioidov, kar pomeni 3,5 uporabnika na tisoč prebivalcev v starosti med 15 in 64 let. Razširjenost visoko tvegane uporabe je v zadnjih letih stabilna, so še ocenili. V to številko sicer niso zajeti »vikendaši« oziroma občasni uporabniki drog, ki si z njimi popestrijo zgolj kakšno zabavo. Leta 2017 je po podatkih NIJZ v povezavi z uporabo drog umrlo 47 oseb, kar je sedem več kot leto prej. Od leta 2013 število smrti narašča, med umrlimi je več moških, povprečno starih 39,5 leta (ženske v povprečju 44,6), podatki zadnjega desetletja pa kažejo, da odvisniki umirajo vse starejši.
Mednarodna raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (Health Behaviour in School-Aged Children – HBSC) je leta 2018 pokazala na razširjenost uporabe konoplje med 17-letniki. Skoraj vsak drugi 17-letnik je že kdaj v življenju poskusil konopljo, pri tem je delež višji pri fantih. Skoraj štiri odstotke 17-letnikov je poročalo o redni uporabi konoplje. Odstotki uporabe pri drugih drogah so med sedemnajstletniki mnogo nižji: ekstazi jih je kdaj v življenju uporabilo 4,6 odstotka, kokain 4,1 odstotka, čudežne gobice 4,2 odstotka, amfetamin pa 3,6 odstotka.
Različne službe so v letu 2017 za reševanje problematike drog porabile nekaj manj kot 10,5 milijona evrov. V to so všteti izdatki za sofinanciranje programov, izobraževanje mladih, delovanje centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti, pa tudi nakup materiala za varno injiciranje drog ter delo policije.
Do ocene zlorabe drog različne institucije pridejo tudi z analizo odpadnih voda. Inštitut Jožef Stefan je v sodelovanju s hrvaškim Inštitutom Rudjer Bošković opravil raziskavo o vsebnosti stimulativnih drog (kokaina, MDMA, amfetamina in metamfetamina) v odpadnih vodah v Ljubljani. Analiza vzorcev, odvzetih na Centralni čistilni napravi Ljubljana, je pokazala prisotnost vseh stimulativnih drog, z izjemo metamfetamina. V primerjavi z drugimi evropskimi mesti so rezultati za Ljubljano pokazali precej visoko porabo kokaina in tudi ekstazija, medtem ko je bila poraba amfetamina v primerjavi z drugimi mesti nižja. Ljubljana je bila leta 2017 na enajstem mestu po zaužiti količini kokaina in ekstazija na tisoč prebivalcev na dan. Lani se je stanje izboljšalo, saj se je pojavila šele na sredini lestvice oziroma v drugi polovici seznama.
Trg, vreden 30 milijard evrov
A to ni nič v primerjavi z Londonom, kjer v povprečju zaužijejo okoli 23 kilogramov kokaina na dan, kar je pokazala oktobra lani objavljena analiza odpadnih voda. Toliko ga ne porabijo v Barceloni, Amsterdamu in Berlinu skupaj. Londonski črni trg kokaina je trenutno vreden več kot milijardo evrov letno. Evropejci sicer za droge porabijo najmanj 30 milijard evrov na leto, kar je trikratnik proračuna Slovenije. Največ denarja, kakšnih 11,6 milijarde, gre za konopljo, skoraj tretjina za kokain, četrtina za heroin in opioide, nekaj malega za amfetamine in sintetične droge, kaže poročilo Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) ter Evropskega policijskega urada (Europol).
Slovenski policisti so prejšnji teden razbili večjo mednarodno kriminalno združbo, ki jo je domnevno vodil Slovenec, ob čemer so zasegli več kot 170 kilogramov amfetamina, kokaina, heroina in marihuane ter sestavin za nadaljnjo izdelavo kakšnih 300 kilogramov sintetične droge. »V večini primerov Slovenija na zemljevidu tihotapljenja ostaja tranzitna država,« pojasnjuje Tomaž Peršolja, vodja sektorja za organizirano kriminaliteto. Že kar nekaj let je sicer znano, da smo pri konoplji »samooskrbni« in da je nekaj celo izvažamo k sosedom. »Povečini zato, ker je cenejša kot v Avstriji, Italiji in deloma na Hrvaškem. Tako so znotraj hiš nastali laboratoriji, nasade odkrivamo tudi zunaj,« razlaga Peršolja. Prejšnji teden razbita kriminalna združba je v enormnih količinah proizvajala tudi sintetično drogo, ki so jo skladiščili tudi v širši okolici Ljubljane, lokacijo pa večkrat zamenjali. Kriminalisti so združbo spremljali, proučevali, ji prisluškovali in ji tudi sledili več kot dve leti, a so imeli težavno nalogo, saj so osumljenci dobro poznali policijske metode in svoja dejanja dolgo uspešno prikrivali.
V večjih evropskih mestih se droge lahko naročajo celo prek aplikacije, dostavo pa opravlja posebna kurirska služba, kažejo podatki EMCDDA. Takšne aplikacije pri nas še niso zaznali, Peršolja pa pravi, da nekateri slovenski odjemalci drogo kupujejo prek »darkneta« oziroma temnega spleta. »Zavitke potem dobijo prek hitre pošte, a gre v takih primerih za majhne količine, ki jih je zelo težko odkriti,« pristavi. Eliminacija slovenske kriminalne združbe bo po njegovem mnenju vplivala na oskrbovanje tržišča z metamfetaminom. »Dokler ne bo prišel nov dobavitelj, bo kriza. Preostale droge pa bodo zelo hitro prispele na trg, saj bo po njih povpraševanje in nekdo bo to zelo hitro izkoristil ter zapolnil luknjo,« še razloži Peršolja.
Kokain iz Južne Amerike, heroin iz Afganistana
A od kod pride vsa ta droga? Koka raste le v osrednji Južni Ameriki, od koder jo v Evropo pripeljejo bodisi po zračni bodisi po pomorski poti, razlaga Tomaž Peršolja. Kokain kolumbijskih in drugih kartelov v Evropo dovažajo različno – nekateri v (komercialnih in zasebnih) letalih po zraku, drugi po morju v ladijskih zabojnikih, na drugih plovilih ali celo v »narko podmornicah«. Pot naj bi trajala kakšen teden dni. Na odprtem morju pred obalo katere od evropskih držav pošiljke pretovorijo na hitre čolne, končna obdelava pa poteka na obali. Ena pot je karibska, z osrednjima točkama v Dominikanski republiki in na Jamajki, od koder po zraku ali morski poti pošiljko dostavijo na Azore. Druga pot je afriška, po kateri južnoameriški karteli droge najprej odpeljejo do zahodne obale Afrike ali nekaterih bližjih otočij z Madeiro in Kanarskimi otoki na čelu. EMCDDA je v lanskem poročilu zabeležil, da je ravno ta (tranzitna) pot pri tihotapcih vse bolj priljubljena. Nekoč so največ droge v Evropo spravili prek španskih pristanišč, zadnja leta pa tihotapci na evropski trg kokain najraje dovažajo prek francoskih, nemških in belgijskih pristanišč, med katerimi prednjači Antwerpen. Ravno tam so po podatkih evropskega urada za droge leta 2017 zaplenili največ, kar 41 ton droge, medtem ko so je v vsej preostali Evropi skupno 71 ton. Največja težava je sicer v tem, da zasežena količina po oceni strokovnjakov pomeni le okoli 15 odstotkov vsega kokaina, ki doseže evropsko obalo.
Opij po drugi strani proizvajajo na območju centralne Azije, v Afganistanu, Iranu, delno Kazahstanu, kjer so najboljše razmere za vzgajanje. Derivate nato s pomočjo kislin predelajo v heroin in ga pošljejo naprej bodisi po kopnem bodisi po morju, pove Peršolja. Heroin najprej prek Irana tihotapijo v Turčijo, ki je ključna točka za nadaljnjo pot v EU. Od tam potuje po treh možnih poteh, za nas »najzanimivejša« je centralna, prek Balkana. Ta poteka prek Bolgarije, Severne Makedonije, Srbije, Črne gore, BiH, Hrvaške, Slovenije do Avstrije ali Italije. Z razcvetom balkanske »mafije« in kriminalnih združb se na zemljevid pomembnih poti zadnje čase uvršča tudi balkanska pot. Kriminalne združbe iz Srbije, Kosova, Črne gore in Hrvaške na območju nekdanje Jugoslavije dobro sodelujejo, zaradi stičišča Evrope in Bližnjega vzhoda pa je območje »priljubljeno« pri kriminalcih tako z vzhoda kot zahoda.
Pomembno vlogo pri tranzitu kokaina na Balkanu imajo tudi črnogorski klani. Le nekaj tednov nazaj sta bila v Grčiji brutalno pokončana vidna člana škaljarskega klana, ki je v domovini in deloma tudi v Srbiji že šest let v krvavi vojni s kavaškim klanom. Peršolja pravi, da je črnogorski organiziran kriminal specifičen in da so likvidacije v »podzemlju« povezane z dogodki, nastalimi v času vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja. Med vojno so se zadeve malo umirile, zadnja leta pa so stare zamere izbruhnile na plan. »Pri nas združb s tako hudimi zamerami ni. Tu in tam nastane kakšna težava zaradi dolga, a je vsem v interesu, da ga dobijo povrnjenega, ne pa da bi dolžnika eliminirali,« pripoveduje o manj krvavih načinih reševanja težav pri nas. V primerih mednarodnih združb pa je ključno sodelovanje z Europolom in njegovo široko mrežo članic. Tako namreč pridejo do konkretne izmenjave osebnih podatkov o (potencialnih) članih združb. Sodelovanje ni omejeno zgolj na evropske države, saj so dobri partnerji tako Afganistanci kot tudi številne južnoameriške države.
