Ob prejemu sporočila znanca prek aplikacije whatsapp, ki ga zanima, ali lahko prejemnik »glasuje na linku«, mnogi niti ne trznejo, kaj šele da bi pomislili na spletno goljufijo. Sporočilo namreč deluje povsem običajno, glasovanje poteka za osebo, projekt, natečaj, ker prejemnik pošiljatelja pozna, pa ne posumi, da bi lahko bilo kaj narobe. Pa je lahko, saj na tak način nepridipravi ukradejo dostop do whatsappa.
Množični prevzemi računov
»Aplikacija za sporočanje je le naslednja v nizu, saj smo v preteklih letih zaznavali množične prevzeme računov na telegramu, nato leta 2025 in v prvi polovici letošnjega leta velik porast vdorov v račune na viberju, zdaj pa je očitno na vrsto prišel whatsapp,« je pojasnila Jasmina Mešić iz nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.
Napadalci tovrstne aplikacije izbirajo zaradi kombinacije dosega, zaupanja in načina, kako jih uporabljamo. »Omogočajo jim, da vstopijo v prostor, ki ga običajno dojemamo kot zasebnega. Tam se pogovarjamo z družino, prijatelji, sodelavci. Zato smo lahko do sporočila v klepetu manj nezaupljivi kot do sumljivega oglasa ali elektronske pošte neznanega pošiljatelja,« je še opisala Mešićeva.
Storilci račun na whatsappu ukradejo potem, ko uporabnik klikne na povezavo v sporočilu, naknadno v lažnem glasovanju na spletni strani vpiše telefonsko številko, v aplikacijo pa vnese zahtevano kodo za potrditev oddanega glasu. »V resnici ne glasuje, ampak poveže napravo goljufov s svojim računom na whatsappu,« opozarjajo v centru za kibernetsko varnost.
Prevaranti lahko pregledujejo klepete, dobijo informacije o stikih in skupinah, v imenu uporabnika pa pošiljajo nova lažna sporočila, s čimer se prevara širi naprej. V SI-CERT uporabnikom svetujejo, naj v primerih vnašanja kod preverijo, kaj potrjujejo, saj za navadno glasovanje nikoli ni treba povezovati neznanih naprav z lastnim računom.
Strmo naraščanje števila goljufij
Statistika SI-CERT kaže, da so leta 2023 obravnavali 1621 spletnih prevar, predlani 2368 prevar, lani pa kar 3423, kar kaže na strmo naraščanje njihovega števila. »Podobno kaže tudi statistika policije, in sicer so leta 2024 obravnavali 2001 kaznivo dejanje spletnih goljufij, leta 2025 pa 2549,« je poudarila Jasmina Mešić. Kar zadeva letošnje leto, so v prvi polovici močno izstopali vdori v račune na viberju, izstopale pa so tudi zlorabe plačilnih kartic prek sistema »brez skrbi« pri malih oglasih na oglasniku bolha.com. Precej je tudi lažnih spletnih trgovin in phishing napadov, ki po podatkih SI-CERT predstavljajo tretjino obravnavanih incidentov.
Še vedno na veliko krožijo lažna sporočila v imenu dostavne službe, v katerih prevaranti v SMS-sporočilu zahtevajo posodobitev ali dopolnitev podatkov v povezavi, prek katere uporabniku ukradejo podatke kreditne kartice, zlorabijo račun in ukradejo denar.
Podobno »priljubljena« je prevara s telefonom, pri čemer eden od staršev prejme lažno sporočilo otroka: »Mami, telefon mi ne dela. Piši mi na whatsapp.« Večina na takšno sporočilo ne odgovori, mame, katerih otroci pa so denimo takrat na kakšni ekskurziji v tujini, pa zaskrbi. Nekatere dejansko pošljejo denar, saj želijo otroku pomagati. Na SI-CERT opozarjajo, da prevaranti pošiljajo sporočila na veliko telefonskih številk, da ne vedo, kdo ima otroke in kdo ne, a da potrebujejo le nekoga, ki bo v sporočilu prepoznal situacijo, ki bi se lahko zgodila tudi njemu. Tudi v takšnih primerih uporabnikom svetujejo previdnost.
Za 25 milijonov evrov škode
Med prevarami, izstopajočimi tudi zaradi najvišjih finančnih oškodovanj, pa ostajajo tudi investicijske oziroma kriptogoljufije. Gre za izjemno dobro organiziran in dobičkonosen posel. »Ravno v tej kategoriji spletnih prevar je policija lani obravnavala za več kot 25 milijonov evrov škode, na SI-CERT pa smo najvišje oškodovanje v investicijski prevari zabeležili pri 260.000 evrih,« je poudarila Jasmina Mešić.
Kriptogoljufi so tudi letos izredno dejavni. Nedavno smo pisali o 72-letniku s Štajerskega, ki je v navidezni spletni borzi za trgovanje z bitcoini v več nakazilih neznancem nakazal več kot 61.000 evrov. Le nekaj dni prej pa se je drugi Mariborčan odzval na lažno elektronsko pošto glede posodobitve bančnih podatkov, nato pa sledil navodilom neznanca po telefonu, mu omogočil dostop do bančnih storitev, ta pa mu je ukradel 120.000 evrov. Kranjski policisti so septembra obravnavali primer, v katerem je spletni goljuf prek spletne banke nekoga oškodoval za okoli 423.000 evrov.