Stanislav Knafel je umrl nasilne smrti, in sicer za posledicami topih poškodb glave in možganov. Je pa imel poškodovan tudi prsni koš ter zgornje in spodnje okončine, je danes pred sodnico Majo Povhe pričala izvedenka za sodno medicino dr. Marjeta Kladnik Jene. Po trditvah tožilstva so Knafla umorili brata Mihael in Marjan Grm, njun bratranec Marko Belcl in Marjan Brajdič. Osemnajstega marca lani naj bi prišli do nesrečneževe barake v gozdu pri Zgornjih Duplicah pri Grosupljem, da bi ga okradli. Toda med brskanjem po rečeh naj bi jih 77-letnik zalotil. Zato naj bi ga močno pretepli, mu nato zvezali roke in noge ter ga pustili brez pomoči, dokler ga ni naslednji dan malo čez poldne našel prijatelj. Poklical je reševalce, ki pa ga niso mogli več rešiti. Čas smrti so zabeležili ob 13.56. Izvedenka je povedala, da bi lahko preživel, če bi bil še pravočasno deležen visokostrokovne zdravniške pomoči. Po njeni oceni bi bila ta uspešna v približno dveh urah po prizadejanih poškodbah. Prej bi pomoč dobil, večje možnosti bi imel.
Še posebno močan udarec je dobil v desni čelno-senčno-temenski del glave, ki je najverjetneje povzročil nezavest. Sicer pa še vedno niti ni jasno, kdaj se je napad zgodil. »Poškodbe so lahko nastale več ur pred nastopom smrti, lahko tudi do deset ur,« je razložila izvedenka. Zaradi udarcev se je pri Knaflu razvil edem možganov. »Edem se razvija različno hitro, odvisno od posameznika. Tudi poškodbe na koži niso imele takšnih značilnosti, na podlagi katerih bi lahko sklepali, kdaj so nastale,« je dodala. Do zanesljivega podatka o času nastanka poškodb torej ni prišla. Na vprašanje, ali bi zdravnik katere druge stroke vendarle lahko dal natančnejši odgovor, pa je odvrnila, da morda nevrolog ali nevrokirurg. Tako da je sodnica na koncu odločila, da bodo res angažirali še izvedenca nevrološke stroke.
Obdukcija je pokazala, da je Knafel v preteklosti že imel operacijo na lobanji, vendar po mnenju Marjete Kladnik Jene to smrti ni pospešilo. Prav tako so bili njegovi možgani atrofični, kar je lahko posledica različnih vzrokov, starosti, demence, čezmerne zlorabe alkohola in tako dalje. Na vprašanje, ali bi utrpel enake posledice, tudi če možgansko tkivo ne bi bilo zmanjšano, je izvedenka odvrnila, da to težko reče. Spraševali so jo tudi, ali lahko po poškodbah sklepa, koliko je bilo storilcev. Odgovorila je z ne. Na vprašanje, ali bi bil lahko le eden, pa pritrdilno.
O dogajanju na policiji
Zaslišali so tudi kriminalista Pavleta Povirka, in sicer predvsem v zvezi z Belclovimi obtožbami, da je bil med zaslišanjem na policiji eden od kriminalistov do njega psihično in fizično nasilen. Na enem od preteklih narokov je izjavil, da ne ve, kdo je to bil: da ni bil kriminalist Dušan Mikolčevič ne njegov kolega Andrej Mubi, ampak nekdo tretji. Ta tretji, ki je bil takrat zraven, je bil Povirk. »Ste bili kdaj fizično ali psihično nasilni do Belcla?« so zato danes na Povirka letela vprašanja tako s strani obrambe kot tožilstva. »Ne,« je bil kratek. »Je bil psihično ali fizično nasilen kak drug policist?« je sledilo. »Ne,« je ponovil. »Zakaj ste bili do mene fizično nasilni?« se je potem oglasil še Belcl. »Imam priče, ki to vedo, ker so me videle …« je pridal, a prič ni navedel. »Jaz verjamem obtožencu in ne vam. Vem pa, da bo sodišče verjelo vam kot policistu,« je dogajanje komentiral zagovornik zagovornik Andrej Gerlovič.
Nasilje policistom sicer očita tudi Marjan Grm in s prstom kaže predvsem na Mikolčeviča. »Ko sem povedal, da ne bom odgovarjal na vprašanja brez odvetnika, mi je policist rekel, da se motim, če mislim, da se bom tako zlahka izmazal. Nato me je zagrabil za glavo in me z njo večkrat udaril v steno. Roke sem imel zvezane zadaj, nisem se upiral. Psihično in fizično so me maltretirali, me zmerjali, tudi po dvajset minut so me pustili samega in se nato vračali,« je opisoval. Mikolčeviča so o tem že zaslišali in je vse zanikal, so pa danes sklenili, da ga bodo povabili še enkrat. Tokrat naj bi preverjali, ali so na policiji četverico pravilno poučili o pravnih poukih, denimo o pravici do odvetnika, zoper samoobtožbo in tako dalje. Obramba trdi, da ne, da so takrat zbrane dokaze pridobili nezakonito in da jih je treba iz spisa izločiti.
