Med adaptacijo objekta na Teharski cesti v Celju se je konec februarja letos zgodila nesreča, v kateri je izgubil življenje 40-letni delavec. »Med podiranjem stene je nanj padel del stene. Kljub hitri pomoči, ki so mu jo zagotovili, je na kraju nesreče umrl,« je takrat sporočila Milena Trbulin, tiskovna predstavnica Policijske uprave (PU) Celje. Kot so takrat še zapisali na PU, policisti zbirajo obvestila v smeri suma storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pri delu. »V primeru omenjene nesreče pri delu preiskava še ni zaključena,« pa so nam s PU odgovorili na vprašanje, ali je nemara preiskava že končana. Neuradno je umrl tuji državljan, ki je bil na začasnem delu pri nas. Gradbišče na Teharski cesti, kjer se je zgodila nesreča, je vse od takrat ograjeno, dela pa se ne izvajajo.
Kršitve tujske in delovnopravne zakonodaje
Kar zadeva nesreče pri delu, na policiji vodijo število vseh, tudi manjših, ki se denimo zgodijo v gozdu, na polju, pri obrezovanju drevja, živih meja, pa tudi tiste, pri katerih nastanejo lažje telesne poškodbe delavcev v skladiščih. Kot seveda tiste, ki se zgodijo med delovnimi procesi. »Na območju celotne Slovenije se jih je od 1. januarja letos do 23. aprila zgodilo 60. Od tega smo jih samo na območju PU Celje obravnavali 25, v treh delovnih nesrečah pa so življenje izgubili trije delavci,« je statistiko še povzela Trbulinova. Prav tako so na območju celotne PU Celje v poostrenih nadzorih zaznali več kršitev tujske in delovnopravne zakonodaje. »V mesecu februarju smo opravili več poostrenih nadzorov glede prebivanja in zaposlovanja tujcev, v katerih so poleg policistov sodelovali še predstavniki Finančne uprave Republike Slovenije (RS) in Inšpektorat RS. Nadzor smo opravili pri 143 delodajalcih s področja gradbeništva, dveh delodajalcih s področja gostinstva, treh delodajalcih s področja hotelirstva, enem delodajalcu s področja športa, petnajstih delodajalcih s področja drugih dejavnosti in pri 29 stanodajalcih. Pri tem pa zaznali 71 kršitev tujske in delovnopravne zakonodaje ter podali 31 predlogov drugim prekrškovnim organom, izdali 13 plačilnih nalogov, za 23 milejših prekrškov pa smo izrekli opozorila,« je pojasnila Trbulinova.
Poleg tega so podali še štiri predloge za razveljavitev dovoljenj za začasno prebivanje in tri predloge za ugotavljanje dejanskega prebivališča oseb. »Tovrstne nadzore bomo, v sodelovanju s Finančno upravo RS in inšpektoratom, nadaljevali tudi v prihodnje,« so še pojasnili na PU Celje.
Ogledalo stanja zdravja in varstva pri delu
Ob nedavnem svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu pa so se oglasili tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in opozorili na veliko število delovnih nesreč s smrtnim izidom pri nas. »Teh je bilo lani 21, kar je nesprejemljivo visoko. Zlasti pa pri tem izstopa velik delež smrti tujih delavcev,« je opozoril predsednik ZSSS Andrej Zorko. In dodal, da bi si zato morali nastaviti ogledalo o stanju zdravja in varstva pri delu ter preprečevanja poklicnih bolezni.
»Področje poklicnih bolezni še vedno ne deluje, kot bi moralo: število priznanih primerov je majhno, postopki so zapleteni, pregled nad dejanskim stanjem pomanjkljiv, pripravljenosti za spremembe in dopolnitve pristojnih predpisov pa ni. Ti podatki kažejo na potrebo po bolj odločnem, usklajenem in sistemskem odzivu vseh pristojnih institucij. Treba pa je izboljšati tudi zavedanje delodajalcev o pomenu spoštovanja predpisov s področja zdravja in varstva pri delu. ZSSS zato poziva h konkretnim izboljšavam – na zakonodajni ravni, pri nadzoru ter pri dejanskem izvajanju ukrepov za zaščito delavk in delavcev,« je še zapisal Zorko. Kot so še dodali na ZSSS, so delodajalci lani inšpektoratu prijavili 14.189 nezgod, od tega 21 smrtnih. Od tega jih je pet umrlo v prometnih nezgodah, štirje zaradi zasutja, trije zaradi povoženja z delovno opremo, dva zaradi padca z višine in stika z gibajočimi deli delovne opreme. Po en delavec pa je umrl zaradi eksplozije tlačne posode, padca pri gibanju, porušitve bremena in zadušitve. »Vsi umrli so bili moški, najmlajši je bil star 18 let, najstarejši pa 63. Trinajst jih je bilo državljanov Slovenije, šest Bosne in Hercegovine in dva Severne Makedonije.