Moškega so prvič ustavili med redno kontrolo prometa. Alkotest je pokazal izjemno visoko stopnjo opitosti, saj je imel v krvi več kot tri promile alkohola (približno 1,5 mg alkohola na liter izdihanega zraka). Zaradi očitne nezmožnosti za varno vožnjo so mu policisti odvzeli ključe vozila, preostanek noči pa je moral preživeti v policijskem pridržanju, da bi se streznil.
Ko so ga zjutraj izpustili, je voznik takoj zahteval vrnitev ključev, a so policisti njegovo prošnjo zavrnili. Tudi po prespani noči je imel v organizmu še vedno več kot dva promila alkohola (1 mg/l), zato so presodili, da nikakor ni sposoben za udeležbo v prometu. Vendar se upokojenec ni vdal. Poklical je taksi, se odpeljal do parkiranega avtomobila in se z rezervnim ključem preprosto odpeljal.
Ni mu bilo dovolj
Kasneje istega dne so ga policisti obiskali na njegovem domačem naslovu. Tam so ugotovili, da je še vedno močno vinjen, saj je alkotest tokrat pokazal vrednost skoraj štiri promile (1,90 mg/l). Odredili so mu ponoven odvzem krvi za dodatne analize, hkrati pa so mu trajno preklicali veljavnost vozniškega dovoljenja.
Vožnja pod vplivom alkohola ostaja velik problem
Čeprav primer iz Nemčije izstopa po bizarnosti, podobni dogodki niso tuji niti slovenskim policistom. Konec maja letos so na Senovem obravnavali 67-letnega voznika, ki je z 1,16 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (kar je približno 2,4 promila) trčil v ograjo. Možje v modrem so ugotovili, da je vozil neregistriran in nezavarovan avtomobil, poleg tega pa mu je bilo vozniško dovoljenje že prej odvzeto. Med postopkom je policiste žalil in jim grozil z ubojem, zato so ga pridržali.
Takšni primeri opozarjajo, da vožnja pod vplivom alkohola tudi v Sloveniji ostaja eden ključnih dejavnikov tveganja. Alkoholizirani povzročitelji so odgovorni za približno vsako deseto prometno nesrečo. Ta delež pa dramatično naraste pri najhujših nesrečah, saj so vinjeni vozniki krivi za med 25 in 30 odstotkov vseh smrtnih žrtev na cestah. Lani je v nesrečah, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci, umrlo 31 ljudi, kar predstavlja tretjino vseh smrtnih žrtev v prometu.
Evropa išče nove rešitve za večjo varnost
S problemom vožnje pod vplivom alkohola se spopadajo po vsej Evropski uniji, kjer je po ocenah strokovnjakov pri 25 odstotkih prometnih nesreč s smrtnim izidom prisoten alkohol. V odziv na to države uvajajo vse strožje ukrepe. V Italiji so letos uvedli obvezno uporabo alkoholnih ključavnic za voznike, ki so bili v preteklosti že kaznovani zaradi vožnje z visoko stopnjo alkohola. Ta naprava vozniku prepreči zagon motorja, če v izdihanem zraku zazna prisotnost alkohola.
V Latviji so se odločili za drugačen ukrep, saj avtomobile, zasežene pijanim voznikom, pošiljajo kot pomoč ukrajinski vojski. Drugod, na primer na Danskem, so kazni za tovrstne prekrške izjemno visoke. V Združenem kraljestvu pa so že začeli pilotni projekt, v katerem s pomočjo umetne inteligence prepoznavajo vozila, katerih vozniki kažejo znake vožnje pod vplivom alkohola ali drog.