Sojenje Petru Primožiču za umor soseda v Poljanski dolini, ki se je skoraj dve leti zapletalo zaradi vprašanj o njegovi prištevnosti, se je danes nadaljevalo z zaključnimi besedami tožilstva in obrambe obtoženega. Primožiča, ki je doslej na obravnavah večinoma sodeloval prek videokonference iz prostorov forenzične psihiatrije v Mariboru, so tokrat vendarle pripeljali pred sodni senat.
Kot smo poročali, so na kranjskem okrožnem sodišču zaradi nasprotujočih si mnenj izvedenske stroke v preteklih mesecih naročili več mnenj, ki pa jasnega odgovora, ali je bil Primožič v času dejanja razsoden ali ne, dolgo niso prinesla. Psihiatri in sodni izvedenci se v svojih ugotovitvah, ali je bil Primožič zaradi paranoidne psihoze neprišteven in bi zanj predlagali zdravljenje namesto zapora ali pa je bil prišteven in lahko odgovarja za umor, v preteklem obdobju niso mogli zediniti.
Po neuspešnem prvem strelu ni odnehal
Tožilstvo, ki je ob začetku sojenja za obtoženega zahtevalo psihiatrični ukrep, ker naj bi bil neprišteven, je kasneje predlog umaknilo in zatrjevalo, da je Primožič aprila 2024 v gozdu namerno ustrelil svojega soseda Rudolfa K. Motiv za dejanje naj bi bil spor zaradi poti do gozdnega zemljišča.
Državna tožilka Lea Martinjak je Primožiču očitala naklepni umor iz brezobzirnega maščevanja in sovraštva, pri čemer naj bi žrtev napadel z veliko mero nasilja. Na soseda naj bi obtoženi streljal z dolgocevno puško z daljnogledom in dušilcem, po prvem zgrešenem strelu pa ni odnehal. Ko je ustrelil drugič, je Rudolfa K. zadel v trebuh, da je padel, potem pa ga je, ko je ležal na tleh, ustrelil še v glavo. Po dejanju naj bi pobral tulce in skril orožje, kar naj bi po mnenju tožilstva kazalo na premišljeno dejanje.
Za hladnokrven umor je Martinjakova za obtoženega, ki naj bi skoraj dve desetletji gojil sovraštvo do oškodovanca, predlagala 28 let zapora in podaljšanje pripora zaradi ponovitvene nevarnosti. Dajala je, da se je Primožič v odnosu do oškodovanca doživljal manjvrednega, podrejenega in prikrajšanega, do njega pa da je gojil močna negativna čustva sovraštva, jeze in morda tudi strahu, pri čemer je le s težavo nadzoroval agresivne impulze. »Do oškodovanca je čutil tudi zamero in ga je doživljal kot največjega krivca za težave s sovaščani,« je poudarila Lea Martinjak.
»Ugotovljeno je bilo, da je bila zaradi Primožičeve osebnostne motnje njegova zmožnost razumeti pomen svojega dejanja in imeti v oblasti svoje ravnanje zmanjšana, vendar nikakor ne bistvena. Pri tem kot pomembno izpostavljam, da so vsi izvedenci, ki so sodelovali pri izdelavi mnenj, poleg pregleda obdolženca upoštevali tudi obsežno zdravstveno dokumentacijo obtoženca, še posebej v zvezi s psihiatrično obravnavo obtoženca pred storitvijo kaznivega dejanja,« je v zaključnih besedah med drugim izpostavila tožilka.
Poudarila je tudi, da je obtoženi sam povedal, da je bil razlog, da je oškodovanca ubil, dejstvo, da je za dostop do svojih zemljišč in spravilo lesa uporabljal njegovo pot, ki mu jo je prepovedal uporabljati.
Teden pred umorom kmetijo prepisal na sina
Pooblaščenec oškodovancev Borut Bernik Bogataj je predloge tožilstva potrdil. Poudaril je, da so se vaščani Podgore Petra Primožiča bali že dalj časa, a se kljub temu niso vsi uklanjali njegovi tiranji in nasilju. »Ker se Rudolf K. Petru Primožiču ni hotel ukloniti glede namer, povezanih z lastništvom posestva, ga je sklenil ubiti,« je poudaril odvetnik in za obtoženega predlagal najstrožjo kazen.
Bernik Bogataj je poudaril tudi, da je obtoženi le dober teden pred očitanim dejanjem kmetijo prepisal na najstarejšega sina ter da njegovo sovraštvo ni bilo uperjeno le proti Rudolfu K., ampak tudi njegovemu sinu.
Zaradi groženj naj bi imel nočne more
Obtoženi je »to, kar se je zgodilo«, obžaloval, a je krivdo pripisal pokojnemu. »Vse se je začelo pred približno 35 leti, ko je prišel Rudolf s sekiro do mene in je na silo posekal vrtnico pred našo hišo. Iskal je konflikt, da je lahko potem pridobil kilometer našega zemljišča, ki ga je potreboval za gradnjo hleva,« je pred senatom povedal Peter Primožič.
Dejal je, da se je spor s sosedom stopnjeval dolga leta in da so bili pogovori z njim nemogoči, saj da ga je imel pokojni za manjvrednega od sebe. Pogosto naj bi ga zaničeval, žalil, poniževal in mu govoril, da je neumen. »Večkrat je rekel, da bi nam moral vsem posekati glave, jih zmetati na kup in zažgati, zaradi česar sem imel ponoči nočne more,« je izpostavil Primožič. Povedal je, da naj bi se Rudolf obnašal psihopatsko in da je proti njemu naščuval tudi sovaščane.
Obtoženčev zagovornik Gorazd Fišer je v zaključni besedi poudaril, da ni šlo za brezobzirno maščevanje njegovega klienta in da ne verjame, da je očitano dejanje načrtoval dlje časa: »Šlo naj bi za hipno odločitev, pri izreku kazni pa je treba upoštevati tudi ravnanje oškodovanca, ki je bilo prispevek k temu, da je tistega nesrečnega dne izgubil življenja.«
Fišer je spomnil, da pokojni ob telefonskem klicu na pomoč ni upošteval nasvete policista, naj se umakne na varno.
Več sledi …