Devetinpetdesetletni Adrian Petelin je pred koprskim sodnikom Matevžem Grosom zanikal, da bi 1. aprila lani v Kobjeglavi umoril domačina Darja Grmeka. »Ne, ne,« je zamejec iz Devina odgovoril na vprašanje, ali prizna krivdo za grozovit umor, ki naj bi ga po trditvah tožilke Katjuše Poropat Lakošeljac storil iz koristoljubja – zato, ker naj bi 57-letnemu pokojniku dolgoval nekaj deset tisoč evrov. Grmeka, pri katerem naj bi kupoval drogo, je, kot piše v obtožnici, z nožem in vrtnimi škarjami zabodel kar 25-krat in še nekajkrat porezal. Po glavi in vratu, hrbtu in prsnem košu. Ko je bil že mrtev, naj bi v hiši zanetil požar, da bi prikril dokaze, nato pa pobegnil. Petelin je bil v preteklosti že kaznovan. »Najprej malo po svetu, potem v Italiji,« je po poročanju medijev povedal sodniku.

Močno ožgano truplo sta naslednji dan našla italijanska državljana, ki sta potrkala na vrata Grmekove hiše. Ker ni bilo odziva, sta vstopila. Strašljiv prizor ju je pognal v beg in k znanki, ki sta ji povedala, da Darjo v kuhinji leži »ves črn, siv in mrtev« ter da je treba poklicati policijo. Sama je nista klicala in tudi na policiste nista počakala. Izkazalo se je tudi, da je eden umorjenemu vzel telefon, ki ga je potem predal policiji. Oba so ovadili zaradi opustitve ovadbe kaznivega dejanja ali storilca.

Pravi, da ima alibi

Med osumljenimi se je znašlo več ljudi, ki so Grmeka obiskovali, med njimi Petelin. V začetku junija lani so z njim opravili razgovor in mu zasegli mobilni telefon. Še preden pa so Italijo zaprosili za njegovo izročitev, se je 20. junija sam oglasili pri koprskim kriminalistih. Želel je, da mu vrnejo telefon ali vsaj povedo, kdaj lahko to pričakuje. Po hitrem postopku so ga pridržali, ovadili in po odredbi preiskovalne sodnice priprli.

V preiskavi je zanikal, da bi moril. Kot je dejal, je pri Grmeku kupoval kokain enkrat ali dvakrat na teden. Umor se je zgodil v petek, sam pa je bil pri njem nekaj dni prej, v nedeljo ali ponedeljek. Neki moški, ki je bil takrat tudi tam, mu je dal črtico kokaina, ki jo je posnifal z mize. Grmek pa mu je dejal, da kokaina nima. Potem nista bila več v stiku. Za dan umora lahko s pričami dokaže, da je bil drugje, je zatrdil. Dopoldne je bil doma v Devinu, okoli poldneva je šel v trgovino, potem pa z avtobusom v Tržič v stavnico. Domov se je vrnil okoli 16.30. Po njegovih besedah sta si bila z Grmekom dobra, še štiri mesece prej sta skupaj praznovala rojstvo njegovega vnuka. Izjave nekaterih prič, da mu je Grmek grozil, če ne bo vrnil denarja, je zanikal. Neuradno se omenja, da bi mu moral Petelin tisti konec tedna vrniti 35.000 evrov. Petelin ne zanika, da je bil pokojnemu res dolžan, a naj bi ves dolg tudi že poravnal. Opozarja, da je imel Grmek več dolžnikov, zato je obramba predlagala njihovo zaslišanje.

Obramba: Dokazi nezakoniti

ožilstvo pa opozarja na njegove DNK-sledi, ki so jih forenziki našli na morilnem nožu, vžigalniku in oknu hiše. Petelin trdi, da je nož večkrat uporabil, ko je bil na obisku, z njim je lupil jabolka. Njegova zagovornica Monika Mavsar je na predobravnavnem naroku predlagala izločitev vrste dokazov iz sodnega spisa. Po njeni oceni je bila že odredba preiskovalne sodnice z 21. aprila lani za pregled Petelinovega telefona in pridobitev seznama baznih postaj, s katerimi je bil na dan umora povezan, izdana nezakonito. Kot je zatrdila, je takrat nekdo omenil, da je Petelin dolgoval denar Grmeku, tožilstvo pa je to vzelo kot dejstvo in preiskovalna sodnica mu je slepo verjela. V resnici pa dolga sploh ni bilo. Z odredbo o preiskavi telefona naj bi bilo tako nezakonito poseženo v Petelinovo zasebnost, torej eno od ustavnih pravic.

»Šele pozneje je prišla DNK-analiza, ampak take odredbe ne moremo opravičevati za nazaj,« je izjavila zagovornica. Po njenem je bilo nezakonito tudi to, da so v Italiji Petelina zasliševali v italijanskem jeziku in ga nihče ni seznanil s pravico do zaslišanja v maternem jeziku, torej slovenščini. Zato je predlagala izločitev zapisnika o zaslišanju, o zasegu njegovih predmetov in vseh drugih dokazov, pridobljenih na tej osnovi. Tožilka se ni strinjala, po njenem je ves postopek potekal po črki zakona. Do vsake trditve obrambe se bo še pisno opredelila. Potem se bo sodnik na zaključku predobravnavnega naroka 13. junija odločil, kako naprej. 

Priporočamo