V začetku februarja leta 2024 je v beograjskem zaporu v Padinski Skeli nasilne smrti umrl 74-letni upokojenec Stanimir Brajković. Zaradi umora v sostorilstvu so bili na sodišču v Beogradu pred kratkim na skupno 55 let zapora obsojeni trije mladeniči, ki so si z njim delili celico. 21-letni Srećko je bil obsojen na 19 let zapora, 21-letni Sašo in 23-letni Dalibor pa vsak na 18 let.
Napadli so ga z metlo, ga vlekli za jezik
Dokler jim je Stanimir v zaporniški trgovini kupoval cigarete, hrano in kavo, so ga pustili pri miru. Ko mu je denarja zmanjkalo, pa se je zanj začel pekel. Upokojenca so brcali, ga zverinsko pretepali, dušili z blazino, spolno napadli z ročajem metle, silili pa ga tudi k pitju urina. 74-letni Stanimir si ni upal črhniti niti besede, saj so mu od njega pol stoletja mlajši napadalci grozili s smrtjo, če bi jih izdal. Da ne bi paznikom potožil o trpinčenju in poniževanju, so ga vlekli tudi za jezik.
Notranje poškodbe
Zaradi več dni trajajoče zlorabe Stanimir ni mogel več ne hoditi ne govoriti, zato je bil tako 1. kot 3. februarja na zdravniškem pregledu. Nasilnih sojetnikov tudi takrat ni »zatožil«.
Dan kasneje se mu je stanje tako zelo poslabšalo, da so ga premestili v drugo sobo, kjer je zaradi poškodb, izgube veliko krvi in težav z dihanjem pozno zvečer izdihnil.
Obdukcija je pokazala, da je umrl zaradi notranjih poškodb in krvavitev. Zlomljenih naj bi imel več reber, usodne zanj pa naj bi bile notranje poškodbe, ki so nastale zaradi sodomije z metlo.
Nevestno delo
Po pisanju srbskih medijev se je Stanimir zaposlenim lagal o izvoru svojih poškodb. Natvezil jim je, da je pač neroden, da je večkrat padel in se malo potolkel. En razlog je bil strah pred morebitnimi povračilnimi ukrepi mladih nasilnežev, drugi pa, da zaposlenim v zaporu pač ni več zaupal, ker so ga dotlej pustili na cedilu.
Tožilstvo sodno preganja tudi pet zaposlenih, ki naj bi vedeli za zlorabo, a so se obrnili stran. Pravosodnim policistom in zaporniški zdravnici očitajo nevestno delo in malomarnost. Postopek zoper njim še poteka.
Sinu rekli, da mu je odpovedalo srce
Na sodišču je pričal tudi sin umorjenega, Zoran Brajković. Da je oče v zaporu umrl, je izvedel skorajda po naključju, saj so na njegov domač naslov poslali le telegram. Takoj se je z Dunaja odpravil v Beograd in skušal ugotoviti, kaj se je z očetom zgodilo.
»Na policiji mi niso nič pomagali. Eden od policistov se je celo pošalil, da je šel 'deda' v zapor na toplo, saj so drva draga,« je pričal na sodišču. Dodal je še, da mu je takratni upravnik zapora dejal le, da je oče umrl, ker je bil star in mu je odpovedalo srce.
»A ko sem šel pogledat truplo, sem opazil več poškodb glave. Na čelu je imel rane, zatečeno je bilo tudi eno od očes,« je povedal. Zanikal je, da bi ga pred odhodom v zapor prizadela možganska kap, je pa imel težave s srcem.