Zaradi nevarnosti, da bi lahko bilo ogroženo življenje priče, če bi prišla neposredno na ljubljansko sodišče, je sodnik Gorazd Fabjančič odredil, da bo zaslišanje policista Branka Recka potekalo prek videokonference z zamegljenim ekranom. Na predobravnavnih narokih, ki potekajo zoper Dina Muzaferovića - Cezarja in soobtožene zaradi umora Satka Zovka pred ljubljanskim hotelom Mons v noči na 29. november predlani, naj bi ga spraševali o hišni preiskavi, v kateri naj bi sodeloval. Ta naj bi bi bila po mnenju obrambe opravljena nezakonito. Toda že na začetku pričanja je prišlo na dan, da je bil Recko v primer vpleten mnogo bolj, kot je obramba pričakovala.
Pojasnil je namreč, da je po Zovkovem umoru vodil določene hišne preiskave in opravil posamezne razgovore. Je pa tudi oseba, v dokumentih vodena kot BRUT-1, ki je bila zadolžena za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. In dodatno še policist, v dokumentih označen s CR 1642579. V tej vlogi je deloval z zaščitenimi pričami.
Odredbi z zibajočo hojo in brez nje
Muzaferovićevega in druge zagovornike je presenetilo, da je bil kakor koli povezan s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. So pa ti za obrambo nedvomno sporni. V sodnem spisu sta se namreč znašli dve odredbi za tajno opazovanje, izdani na isti datum. V obeh piše, da je tarča opazovanja belec moškega spola, srednje višine, ki je pet dni pred umorom pred hotelom Mons na Zovkov osebni avto znamke Audi namestil sledilno napravo. V obeh je tudi opis njegovih oblačil. Razlika je le v tem, da v odredbi, ki je prva prišla v spis, piše, da se ta oseba pri hoji izrazito ziba. V drugi, ki jo je tožilstvo sodišču poslalo kasneje, pa to ni navedeno.
Na obeh odredbah je datum 2. december 2024. Takrat so policisti razpolagali s posnetkom nadzornih kamer, na katerem je nekdo pred Monsom počepnil ob Zovkov avto in pod njega namestil sledilno napravo TKstar. Osredotočili so se tudi na naslov Topniška 45, saj je bil TKstar na tem naslovu nekaj več kot 13 ur. Krog osumljencev so potem zožili s pomočjo različnih vozil, zaznanih na varnostnih kamerah v povezavi z moškim, ki je prenašal sledilno napravo, in umorom samim. V bližini bloka na Topniški so tako opazili tudi avto infiniti Q50, ki je bil približno dve uri pred umorom na parkirišču kinološkega društva v bližini Monsa, in začeli slediti njegovemu vozniku, za katerega so hkrati ocenili, da ustreza opisu moškega pred hotelom. Šlo je za soobtoženega Jako Berganta in sledenje njemu je bilo ključno pri tem, da so nato policisti odkrili Muzaferovićevo skrivališče in poleg njega ter Berganta v prvem sklopu hišnih preiskav aretirali tudi Rrolanda Cretuja.
Ni zapisal specifične hoje
Prav sledenje Bergantu pa je po mnenju obrambe sporno. Med sodno preiskavo, v začetku januarja lani, se je namreč izkazalo, da Bergant ni namestil naprave pod Zovkov avto (to je najverjetneje storil bosanski državljan Abdulhamid Softić). Po prepričanju zagovornikov je policija že kmalu po začetku sledenju Bergantu ugotovila, da ni oseba, na katero se nanaša odredba za tajno opazovanje. Moški na videoposnetku je imel namreč specifično hojo, ki je Bergant nima. A mu je kljub temu (nezakonito) sledila, ker je slutila, da jih bo pripeljal do Muzaferovića. Zato obramba zahteva izločitev dokazov, pridobljenih s tajnim opazovanjem. Tožilstvo odgovarja, da je bila odredba za tajno opazovanje, ki je policiste privedla do Berganta, utemeljena in zakonita. Da je v spisu končala napačna odredba (z zibajočo hojo), pa tožilstvo razlaga z administrativno napako. Kot je navedla ena od tožilk, jo je sodišču predala policija, tožilstvo pa je napako opazilo naknadno.
Recko je v zvezi s tem pričal, da je on predlagal tajno opazovanje osebe, ki je namestila sledilno napravo, in tajno opazovanje Topniške 45. On je tudi stopil v stik s tožilstvom, ki je nato izdalo ustno odredbo. Dejal je, da v pobudi za odredbo ni zapisal nič o specifični hoji, dopušča pa možnost, da jo je omenil tožilki. A pisni predlog za opazovanje je zanesljivo ni vseboval.
Ker obramba na vprašanja na to temo ni bila pripravljena in jih je ocenila kot element presenečenja, je sodnik zaslišanje prekinil in ga preložil na 25. februar.