Na sojenju Gregorju Fincu zaradi uboja lastnika okrepčevalnice Fontana v Grosupljem julija lani je sodnica Ana Babnik prebrala glavne ugotovitve iz izvedenskega mnenja klinične psihologinje dr. Sanje Šešok. Na vprašanje o prištevnosti v času kaznivega dejanja je izvedenka odvrnila, da sta bila Finčeva razumevanje in obvladovanje zmanjšana, a ne bistveno. »Kombinacija osebnostih značilnosti in vpliva psihoaktivnih snovi je povzročila, da je bila njegova sposobnost razumevanja pomena svojega ravnanja in obvladovanja lastnih impulzov zmanjšana, a ne do te mere, da bi povsem izgubil nadzor nad svojim ravnanjem,« je zapisala.
Zagovornik obtoženega Edvard Bavcon je nato pripomnil, da se izvedenka ni samostojno opredelila do Finčevega duševnega stanja v času kaznivega dejanja, pač pa je le prepisala mnenje izvedenke psihiatrične stroke dr. Vesne Švab. Tudi ta je namreč v pisnem mnenju ocenila, da je bil nebistveno zmanjšano prišteven.
S tem se obramba ne strinja, opozarja pa tudi na kasnejšo izpoved Švabove na glavni obravnavi, da je bil bistveno zmanjšano prišteven. »V nasprotju je sama s sabo,« je izjavil Bavcon.
Kot smo že pisali, je Finc 26. julija lani v okrepčevalnici ubil njenega lastnika Đevdeta R. Zakaj je prišlo do spora, še vedno ni jasno, je pa potek dogajanja mogoče razbrati s posnetkov nadzornih kamer. Najprej je lastnik pri prodajnem okencu zamahnil proti Fincu, nato pa ga je v notranjosti lokala udaril v obraz. Spor se je potem preselil v sanitarije, kjer kamer ni, na naslednjem posnetku pa je lastnik lokala začel mahati proti obtoženemu, ki je imel v rokah nož. S tem je potem zunaj Đevdeta R. usodno ranil.
Preplavila so ga čustva
Po mnenju Šešokove obtoženčevo ravnanje ni bilo načrtovano. Ocenila je, da je bilo posledica poprejšnjega čustvenega vznemirjenja in opitosti. Kaže, da je bil osebno prizadet zaradi konflikta, ki ga je doživljal kot izrazito ogrožajočega. V kritični situaciji se zaradi osebnostne strukture in kronične bolezni odvisnosti ni bil sposoben pogovoriti, pomiriti ali se konfliktu izogniti, čustva so ga preplavila.
»Občutki ogroženosti so ga preplavili do te mere, da ni bil zmožen racionalne presoje in obvladovanja lastnih impulzov. Konflikt je bil glede na posnetek za oba udeleženca čustveno izrazito obarvan in zelo obremenjujoč,« je zapisala izvedenka. Finca je sicer opisala kot nezaupljivo osebo, ki se v medsebojnih odnosih večkrat počuti ogroženo, odtujeno, nerazumljeno, vedenje drugih interpretira izkrivljeno. Njegova samopodoba je grandiozna, z značilnimi narcističnimi »obrambami«, s katerimi nadomešča občutke neustreznosti in šibkosti. Ima slab uvid v lastno doživljanje in čustvovanje, čustev ne razume in ne zna izraziti, ampak jih kopiči v sebi. Zloraba psihoaktivnih snovi pa predstavlja njegov način spoprijemanja s stresom.
Klinično psihologinjo so nameravali tudi zaslišati, vendar so si premislili. Pred tem bodo psihiatrinjo Švabovo pozvali, naj prvotno mnenje dopolni. Bavcon jo kritizira že od začetka, pri čemer opozarja na Finčevo nenavadno obnašanje pred tragedijo. Čez dan je ustavljal mimovozeče, tolkel po vozilih in grozil s smrtjo. Pred policijsko postajo je brcal v vrata in premetaval cvetlične lončke. Uro pred kaznivim dejanjem pa je klical policijo in govoril o neki pištoli, Romih, ki da so mu ubili psa (ki ga nima), o tem, da prihaja helikopter iz Ukrajine, ter o napadu na Putina. Švabova je vse to pripisala opitosti. Izvedenka toksikološke stroke dr. Majda Zorec Karlovšek je izračunala, da je imel v usodnih trenutkih v krvi 1,37 promila alkohola (ter sledi metadona, opiatov in benzodiazepinov).