Sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval Ciril Keršmanc, je danes praktično v celoti in soglasno sledil obtožbi tožilstva in 21-letnega Stefana Cakića spoznal za krivega uboja 44-letnega Gašperja Tiča 18. junija lani. Hkrati pa mu je izrekel precej nižjo kazen, kot jo je zahtevalo tožilstvo. Senat Cakića namesto za dvanajst pošilja za zapahe za osem let in šest mesecev.
Sodba je še nepravnomočna. Tako Cakićev zagovornik Gorazd Fišer kot tudi višja državna tožilka Tamara Gregorčič sta po obsodbi povedala, da bosta o morebitni pritožbi še premislila. Najprej bosta počakala, da Keršmanc sodbo napiše.
Predsednik senata je sicer že danes postregel z dokaj obširno ustno obrazložitvijo sodbe. Po mnenju senata ni nobenega dvoma, da je Cakić odšel v Tičevo stanovanje povsem prostovoljno. Tam je očitno prišlo med njima do neke vrste stika, ki prav tako ni bil prisilen. O domnevni izgubi Cakićevega spomina o samem dogodku je Keršmanc dejal, da ni najverodostojnejša, ter se ob tem oprl tudi na mnenje izvedencev psihiatrije in klinične psihologije.
Cakić je ob izreku sodbe – podobno kot večino sojenja – deloval povsem mirno. Na razglasitev sodbe so prišli tudi nekdanja žena pokojnega igralca in nekaj Tičevih igralskih kolegov in prijateljev, ki so z izrekom sodbe morda dočakali vsaj neke vrste pomiritev. Toda kot je poudaril tudi sodnik Keršmanc v nagovoru Cakiću: Z ubojem je bilo porušeno ravnovesje v Tičevi družini in družbi, ki tudi po Cakićevi prestani kazni ne bo ponovno vzpostavljeno.
Sodnik Ciril Keršmanc je v obrazložitvi sodbe opozoril tudi na dejstvo, da se je Stefan Cakić po uboju umil, oblekel, vzel nož in ključe stanovanja, stanovanje za seboj zaklenil in odšel na ulico poklicat pomoč. Klic je na intervencijsko številko 113 prispel ob 9.05, čas smrti igralca pa je predstojnik Inštituta za sodno medicino dr. Jože Balažic ocenil na nekje med 8.40 in 9. uro. Prav Balažic je na sojenju tudi povedal, da bi ob pravočasni pomoči ranjeni Gašper Tič lahko celo preživel.
Ker je odvetnik Gorazd Fišer v svojem sklepnem govoru dejal, da bi družba Cakića, če bi bil ženskega spola, doživljala kot žrtev, ne pa kot storilca, mu je Keršmanc postregel z raziskavo Inštituta za kriminologijo in vrhovnega sodišča, ki zajema sodbe zaradi več kot 500 ubojev, od tega okoli 40 odstotkov v bistveno zmanjšani prištevnosti (v tem stanju je moril tudi Cakić). Nanizal mu je kar nekaj primerov, ko so bile ženske obsojene zaradi uboja.
Pri odmeri višine kazni je senat upošteval, da je bil Cakić v času uboja zaradi zaužitega alkohola in kokaina ter svoje infantilnosti in težnje k odvisnosti do oseb, ki jih dojema kot močne osebnosti, v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Glede na vse oteževalne in olajševalne okoliščine se je senatu zato kazen osem let in šest mesecev zapora zdela pravična, ob tem pa je Keršmanc poudaril, da se na višino kazni nikakor ne sme gledati kot na ocenjevanje vrednosti življenja pokojnega. Gre le za ocenjevanje ravnanja storilca in okoliščin dejanja. Keršmanc je ob tem Cakiću dejal, da ne ve, kaj se mu plete po glavi, da pa je videl, kako je bil prizadet, ko je na sodišču morala pričati njegova mati. »Bolečino morate prenesti tudi na drugo stran, kjer so otroci ostali brez očeta,« je pojasnil Cakiću, ki pa je njegove besede vsaj na videz sprejemal povsem brezbrižno.
Raje k Rdečemu križu kot v tujsko legijo
»Ste, kjer ste, to pa na podlagi odločitev, ki ste jih sprejemali v življenju,« je bil predsednik senata jasen v svojem govoru Cakiću. »Upam, da vas bo to streznilo in da boste naredili kaj, da se porušeno ravnovesje popravi.« Sodnik mu je zato predlagal, da svojo zaporno kazen izkoristi za šolanje in si poišče poklic, v katerem bo lahko pomagal ljudem: »Če bi se odločili za Rdeči križ namesto za tujsko legijo, bi se tam tudi lahko potrjevali.«
Keršmanc je na kratko obrazložil, zakaj so se v senatu odločili, da sojenja ne zaprejo za javnost. Pojasnil je, da so opravili test sorazmernosti in primernosti, saj je izključitev javnosti možna le izjemoma. Tudi glede na to, da sta obe strani zadevo v javnosti komentirali že pred začetkom javne obravnave ter da so bile identiteta obtoženca in storilca ter nekatere druge okoliščine že prej razkrite, so sklenili, da zapiranje sojenja ne bi bilo primerno.
Obdolženi Cakić je danes spregovoril le toliko, da je sodišče zaprosil za predčasen začetek prestajanja kazni. To ni nenavadno, saj so pogoji v zaporu boljši kot v priporu, v katerem je več omejitev. Prav tako bo lahko s predhodnim začetkom prestajanja zaporne kazni začel prej pridobivati tudi določene zaporske ugodnosti. Seveda ob pogoju primernega vedenja, kar pa ni samoumevno, saj so imeli v priporu z njim kar nekaj disciplinskih težav. O morebitni premestitvi danes še ni bilo odločeno.
