Da so kriptovalute zelo priročna valuta tudi za nezakonite transakcije, ni nobena novost. Kljub temu je mariborsko sodišče pred dnevi menda celo kot prvo v državi v kazenski zadevi izpeljalo prodajo zaseženih bitcoinov. Sodišče je to najbolj razširjeno kriptovaluto zaseglo domnevnim preprodajalcem mamil.
»Sodišče je med preiskavo obdolženim zaseglo elektronske naprave in odredilo njihovo preiskavo, v okviru katere so bili kot dokaz zaseženi tudi bitcoini, in sicer tako, da so bili iz elektronske denarnice v lasti obdolženih preneseni v elektronsko denarnico, ki je bila ustvarjena posebej za ta primer in predana v hrambo sodišču,« nam je pojasnila predsednica mariborskega sodišča Alenka Zadravec. Tako je sodišče 8. junija letos zaseglo nekaj več kot 34 bitcoinov, ki so bili po javno dostopnih podatkih tedaj vredni okoli 2500 evrov na enoto, prodalo pa jih je 10. novembra, ko se je vrednost bitcoina gibala okoli 5700 evrov.
Ob tem je zanimivo, da je sodišču prodajo bitcoinov predlagal eden od obdolžencev, ki se je zbal, da bi njihova vrednost upadla. Sodišče je zato v drugi polovici septembra razpisalo narok, na katerem sta domnevna preprodajalca mamil zahtevala prodajo zaseženih bitcoinov. »Temu predlogu je sodišče s sklepom z dne 27. septembra sledilo, pri čemer je po pravnomočnosti tega sklepa izvršitev in tehnično izvedbo prodaje prepustilo komisiji za zasežene predmete pri okrožnem sodišču v Mariboru,« pojasnjujejo na sodišču.
Postopek so vodili po določilih uredbe o postopku upravljanja zaseženih predmetov, premoženja in varščin, ki ravnanja z zaseženimi kriptovalutami sicer ne ureja. »Zato je bilo treba smiselno uporabiti njeno določbo, da je treba pri upravljanju premoženjskih pravic zagotoviti varnost in donosnost v skladu s tržnimi razmerami. Sledeč tema zahtevama je bila prodaja opravljena 10. novembra, zaseženi izkupiček pa ostaja v hrambi na računu sodišča za zasežena sredstva,« nam je povedala predsednica sodišča. Koliko so iztržili za prodanih nekaj več kot 34 bitcoinov, nam na sodišču niso razkrili, glede na povprečno vrednost bitcoina tistega dne bi za zasežene bitcoine morali dobiti okoli 190.000 evrov.
Denar, ki ga je sodišče »zaslužilo« s prodajo zaseženih bitcoinov, se ne seli v proračun, saj obdolžencema krivda še ni bila dokazana.
Prodali pol tone sintetičnih mamil
Obdolženca sta del kazenske zadeve, v kateri specializirano državno tožilstvo preganja osem fizičnih in štiri pravne osebe. Kot so nam pojasnili na mariborskem sodišču, lastnikoma bitcoinov očitajo kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, prav tako ju tožilstvo preganja zaradi kaznivega dejanja pranja denarja. Obtožena naj bi prepovedane droge ponujala po spletu, pri čemer sta ponudila tudi možnost plačila z bitcoini. Okoli pol tone prepovedanih drog naj bi različnim uporabnikom prodala za več kot dva milijona evrov.
Po naših informacijah sta obtoženca glavni del kriminalne združbe, ki so jo avstrijski in slovenski policisti razbili poleti 2016. Tako imenovano operacijo Dolce vita (Sladko življenje) so policisti avgusta lani predstavili na tiskovni konferenci in povedali, da sta osumljena po spletni strani prodajala predvsem novo sintetično mamilo sladoled (3-MMC). Spletno trgovino naj bi organizirala Lenarčan Tadej Savec in Mariborčan Dejan Žnidarič, ki naj bi za preprodajo mamil in pranje denarja odprla podjetja v davčnih oazah in vodila spletno stran, na kateri je bilo mogoče za mamila plačati v denarju ali v že omenjenih bitcoinih.
Na sodišču so nam pojasnili, da se trenutno odločajo o predlogih za izločitev dokazov. V zadevi je bil predobravnavni narok razpisan že dvakrat, saj je na prvem eden od obdolženih priznal krivdo, vendar sodišče priznanja ni sprejelo. Zadeva je bila nato dodeljena drugi sodnici.
