V gosto meglo potopljeno naselje Dolgo Brdo pod Jančami je bilo v torek zjutraj mirno, tiho. Večer prej pa se je tam zgodila krvava družinska tragedija. Na strmih gričih redko posejane hiše in kmetije vabijo na jabolka, žganje, po domači med. Ceste so samotne, tu in tam nasproti pripelje le kak policijski avtomobil, ki daje vedeti, da je kraj zločina blizu. Dostop do s policijskim trakom objete kmetije nad kapelico z več strani blokirajo možje v modrem.
Na kmetiji je živela družina Bučar, Polčkovi se jim je reklo po domače. 22-letni Gašper je okoli 21. ure prejšnjega večera z nožem in strelnim orožjem tam ubil svojo sestro, mamo in očeta, na koncu si je sodil sam. »Vsi smo šokirani in brez besed,« pove župnik Frančišek Jerant, ki je družino dobro poznal, s pokojnim Tonetom sta bila velika prijatelja. Če bi bilo kar koli, bi se mu zaupal, o tem je prepričan. »Čudovita družina so bili, samo lepe besede imam zanje. Gašper in sestra sta bila zelo umirjena, pridna. Ni bilo popivanja, kajenja, izgredov, lumpanja. Otroka, kakršna si lahko samo želiš,« pripoveduje. Družina je bila v redu, mirna, brez notranjih prepirov in pretresov. Povoda za tako grozljiv konec po njegovem ni bilo.
»Ta vas je zakleta,« pa svojo teorijo razvije gospa Štefka, soseda pobite družine. »Najprej je Plut tu ubil Ljubico,« reče in pokaže navzgor po gozdni cesti. »Potem je sosed zažgal svoj avto, takrat se mu je obrnilo, nato je skušal ubiti očeta, a mu je uspelo zbežati, zdaj pa še to,« v nejeveri odkimava z glavo.
Soseda Štefka, hiši sta v zračni razdalji oddaljeni kakih 800 metrov, je že nekaj ur po krvavem dogodku izvedela, da se je pri sosedih nekaj zgodilo: »Malo pred polnočjo me je poklical svak in me zbudil. Vprašal me je, kakšno norišnico imamo na našem koncu, jaz pa nisem nič vedela, slišala nisem nobenega avta, pa tudi ta megla preprečuje, da bi se kaj slišalo. Rekel mi je, da so se pri Polčkovih streljali, pa da so celo vsi štirje mrtvi.«
Svak je imel prav. »Na pomoč je okoli devete ure zvečer poklicala 26-letnica in naznanila nasilno vedenje svojega brata,« je prvi klic reševalcem opisal vodja oddelka za splošno kriminaliteto PU Ljubljana Valter Zrinski. Nekaj minut pozneje je sledil klic 22-letnika, domnevnega krvnika. Povedal je, da je umoril svojo družino – sestro, mamo in očeta – ter da je oborožen. Tja so nemudoma odhiteli policisti v spremstvu specialne enote. Ob vstopu v objekt so našli trupla 26-letnega dekleta, 56 let stare ženske in štiri leta starejšega moškega. Osumljeni jih je najverjetneje pokončal z nožem in očetovim strelnim orožjem. Nekaj metrov stran so našli še morilca, ki si je s strelnim orožjem sodil sam. Kriminalistična preiskava še poteka, mladenič doslej ni imel kartoteke, po navedbah Zrinskega ni podatkov o sporih znotraj družine.
Odgovorov na vprašanja pa ni
Znanih je torej nekaj teh suhoparnih dejstev, odprto pa ostaja vprašanje, kaj je mladeniča vodilo v ta nerazložljivi zločin. Policija motiv še išče, župnik in družinski prijatelj Frančišek Jerant, ki je kar dvanajst let služboval na Jančah, od avgusta pa dela v Tomišlju, je prepričan, da stroka nekega pametnega odgovora ne bo našla. »Nikomur se ne sanja, zakaj, kako, čemu. Ljudje so šokirani, vsi smo ostali brez besed. Domačini so imeli o njih zelo dobro mnenje, bili so odprti, komunikativni, izjemno prijetni ljudje.«
Dolgo Brdo je manjši zaselek in četudi so hiše med seboj na občutnejši razdalji kot v večjih krajih ali mestih, so bili ljudje med seboj povezani in so si pomagali. Na pomoč je rad priskočil tudi Gašper. »Veliko sem sodeloval z njim, rad je pomagal. Bil je izredno prijeten, miren fant, dobro sem ga poznal, saj sem ga vsa leta učil verouk. Nič slabega ne morem reči o njem. Ne obsojam ga. Trdno sem prepričan, da je to storil v nekem bolezenskem stanju. Normalen človek tega pač ne bi mogel narediti,« je pripoved o prijateljih, s katerimi je govoril še prejšnji teden, sklenil župnik Jerant. O kakršnih koli prepirih, razprtijah znotraj družine ni znala nič povedati niti soseda Štefka: »Očitno je vse ostalo za štirimi stenami. Meni ni nihče nič potarnal.« Prav tako ni v času krvavega dogajanja ničesar slišala, skoraj kilometer oddaljeno kmetijo od njene hiše ločuje še gozd, morebitne krike ali strele bi zlahka pogoltnila tudi gosta megla. Ko je govorila o »zakletosti« njihove vasi, se je gospa Štefka spomnila na še eno grozljivo tragedijo, ki je pred leti pretresla in na smrt prestrašila prebivalce Janč. Konec februarja 2006 je namreč manj kot kilometer stran Silvo Plut zverinsko umoril Ljubico Ulčar in skoraj gotovo bi enaka usoda doletela tudi njenega moža Mirka, ki pa mu je uspelo zrahljati vezi in zbežati.
