Natanko šest ur z eno krajšo prekinitvijo je tožilka Katarina Bergant danes v zaključni besedi pojasnjevala, zakaj naj sodišče nekdanjega zdravnika intenzivnega oddelka nevrološke klinike Ivana Radana spozna za krivega po vseh točkah obtožnice. Ob tem se je obregnila tako ob večkratno Radanovo spreminjanje zagovora, avstrijskega izvedenca Wolfganga Krölla in celo sodni senat, ki po njenem mnenju na trenutke ni zmogel nevtralnosti. Senat je posredno celo obdolžila pomoči obrambi pri sesuvanju kliničnega psihologa Aleša Friedla, ki je na sojenju umaknil svoje izvedensko mnenje.
Senatu je na koncu predlagala, naj Radana za 20 let pošlje v zapor. »Ne vem, ali ne prepozna, da dela narobe, ali pa to prepozna, pa želi delati narobe,« je Bergantova opozorila, da Radan do zdaj ni pokazal niti najmanjšega obžalovanja za očitano. Po njenem mnenju je vsa očitana kazniva dejanja storil hote, premišljeno in načrtovano, kaznivih dejanj pa ni obžaloval niti, ko jih je storil, niti jih ne obžaluje zdaj.
Očitki štirih ubojev
Tožilka je v zaključni besedi med drugim obžalovala, da sodišče ni pridobilo mnenja izvedenca psihiatrije, čeprav je že odločilo, da ga bo, in se sprehodila med lažmi, na katerih so Radana ujeli njegovi sodelavci, ki so mu želeli pomagati, ko je zašel v težave s psihoaktivnimi substancami. V tistem obdobju je na interni kliniki (tam je delal pred selitvijo na nevrološko kliniko) zaradi številnih bolniških odsotnosti predstojniku Marku Noču med drugim predložil ponarejeno potrdilo dunajske klinike.
Največ besed je bilo seveda namenjenih očitkom o štirih domnevnih ubojih na nevrološki kliniki. Čeprav avstrijski izvedenec Wolfgang Kröll v veliki meri ni potrdil Radanove odgovornosti za smrt pacientov, je tožilka danes opozorila, da se je izvedenec bolj kot ne skliceval le na pomanjkljivo zdravstveno dokumentacijo, ki je bila pogosto v nasprotju s pričevanji in drugim ključnimi okoliščinami.
Pri eni izmed pokojnih pacientk Kröll denimo ni upošteval podatkov iz knjige morfija, saj ta ni bila podpisana s strani zdravnika. Po mnenju tožilstva je ta pacientka umrla zaradi aplikacije morfija, ki ga ni potrebovala, saj ni bilo razvidno, da bi se dušila in bruhala, kot je trdil Radan. Pri drugi pacientki naj bi se Radan samovoljno odločil, da jo odklopi z dihalnega aparata, čeprav je konzilij sklenil, da se jo zgolj poskuša navaditi na spontano dihanje. Ko se je začela dušiti, je ni priklopil nazaj na aparat, temveč odredil večjo količino morfija, zaradi česar je kmalu umrla. V tem primeru je bil morfij za lajšanje dušenja po mnenju tožilstva celo upravičen, vendar pa je pacientka po samovolji Radana sploh prišla v stanje, da je morfij potrebovala.
Pri pacientu, čigar svojce je Radan poklical, da se v popoldanskih urah v družbi duhovnika poslovijo od njega, po mnenju tožilstva ni nikakršnega dvoma o tem, da je prejel propofol na sporen način, kot je pričala medicinska sestra, in da je bila smrt načrtovana. Nihče od svojcev ni opazil pacientove pomodrelosti, penjenja, odpiranja oči in krčev, zaradi katerih naj bi bil Radan primoran morfij zamenjati s propofolom. Tudi glede četrtega Radanovega pacienta, za katerega naj bi bil usoden odmerek kalija, tožilstvo meni, da je zagovor o provokaciji in obvodu iz trte izvit. Obvoda naj namreč ne bi mogel pripraviti vnaprej, saj ni vedel, kam bo medicinska sestra namestila naročen kalij, prav tako pa je več ljudem aplikacijo kalija tudi priznal. Provokacijo je začel omenjati šele pozneje.
Zapor in prepoved opravljanja poklica
Kot olajševalno okoliščino je tožilka izpostavila le Radanovo prazno kazensko evidenco. Za vsako od štirih kaznivih dejanj uboja je zahtevala po pet let zapora, za vsako nedovoljeno slikovno snemanje po mesec zapora, za ponarejanje listin šest mesecev zapora in za zlorabo uradnega položaja 18 mesecev zapora. Nato je sodišču predlagala izrek enotne zaporne kazni 20 let zapora in prepoved opravljanja zdravniškega poklica.
Tožilka je že pred današnjo obravnavo kazniva dejanja umorov v obtožnici prekvalificirala v uboje, danes pa je pojasnila, da je iz obtožnice črtala tudi kazniva dejanja omogočanja uživanja prepovedanih drog. Za njegovo ekscesno predpisovanje psihoaktivnih zdravil prijateljem, sorodnikom in samemu sebi (po besedah tožilke več kot 30.000 tablet), ga je pred tem dolžila tako zlorabe uradnega položaja kot tudi omogočanja uživanja prepovedanih drog, po novem pa je v obtožnici ostal le prvi očitek.
