Dokazni postopek je potrdil očitke glede spornih poslov z merilno-analitičnimi sistemi v Termoelektrarni Šoštanj (Teš), je za STA povedala tožilka. Po njeni oceni je bila nabava merilnikov neutemeljena in nepotrebna, zaradi česar naj bi Tešu nastala premoženjska škoda. Meni tudi, da je bilo treba rezultate meritev analizirati, česar pa odgovorne osebe Teša niso storile. Zato te meritve niso bile uporabne, je dejala Šlibar.
Sodišču je zato za Rotnika predlagala obsodilno sodbo, za nekdanjega vodjo elektro službe Teša Bojana Brešarja leto in osem mesecev zapora ter 60.000 evrov denarne kazni, za lobista Petra Kotarja pa leto dni zapora in 60.000 evrov denarne kazni. Denarno kazen v višini 75.000 evrov je predlagala tudi za pravno osebo Sol Intercontinental.
Rotnikov zagovornik je v sklepnih besedah ocenil, da tožilstvo ni dokazalo očitanih kaznivih dejanj. Po njegovih navedbah tudi izvedensko poročilo, ki ga je pridobilo tožilstvo, ni potrdilo nepravilnosti ali nezakonitosti pri nabavi merilnih sistemov.
Izpostavil je tudi, da je bilo nekatere prvotne očitke tožilstvo med postopkom opustilo, s čimer naj bi priznali šibkost obtožnice. Po mnenju zagovornika ni dokazov o protipravni koristi ali o vpletenosti Rotnika v kazniva dejanja, temveč je šlo za strokovno utemeljene odločitve o nabavi merilnih sistemov.
Opozoril je na spodrsljaj v obtožnici, kjer je zapisano, da je Rotnik od Kotarja leta 2007 prejel 45.000 evrov protipravne premoženjske koristi. "O tem v kazenskem spisu ni nobenega dokaza. Kako je sploh lahko prejel ta denar leta 2007, če je kaznivo dejanje po navedbah tožilstva storil leta 2008. To ni samo neverjetno, ampak tudi nemogoče," je povzel Jelenič Novak.
Senat je tudi opozoril, da se obtožnica temelji na domnevah in ne na konkretnih dokazih, zato po njegovem prepričanju ni podlage za obsodilno sodbo.
Zagovornica družbe Sol Intercontinental Rosita Gabrilo je v sklepnih besedah poudarila, da tožilstvo ni dokazalo ključnega pogoja za kazensko odgovornost pravne osebe - nastanka konkretne premoženjske koristi za podjetje. Po njenih besedah zgolj dejstvo, da je bil denar nakazan na račun družbe, še ne pomeni, da je družba od tega imela korist, ali da je ravnala v lastnem interesu.
Izpostavila je, da zakon in sodna praksa zahtevata jasne dokaze, da je bila korist ustvarjena za pravno osebo, česar tožilstvo po njenem ni izkazalo z računovodskimi ali finančnimi podatki. Po njenem mnenju naj bi morebitna korist, če sploh, nastala pri posameznikih, ne pa pri podjetju.
Dodala je, da obtožba temelji na domnevah in izračunih brez trdnih dokazov ter da družba ni bila obogatena, temveč naj bi bila kvečjemu posrednik pri denarnih tokovih. Zato po njenem ni izpolnjenih zakonskih pogojev za kazensko odgovornost pravne osebe.
Dokazni postopek po besedah Brešarjeve zagovornice Branke Zobec Hrastar potrjuje, da Brešar ni bil interni naročnik pri nabavi merilno-analitičnega sistema, temveč je to vlogo imel glavni inženir Teša Jože Lenart, ki je tudi odločil o izvedbi projekta.
Brešar je po njenih besedah ponudbo zgolj pregledal, ne pa odločal o njej. Ob tem je izpostavila, da je bil postopek nabave izveden skladno z internimi predpisi Teša, kjer v času odločanja sploh niso poznali pojma "ekskluzivni dobavitelj". Očitek, da naj bi bila družba Sol Intercontinental neupravičeno privilegirana ali da so preprečili zbiranje drugih ponudb, je po njenem nedokazan.
Po njenih navedbah je bila nabava merilnikov tehnično utemeljena, saj v Tešu takrat niso imeli ustrezne opreme niti kadrov za izvajanje tovrstnih meritev, meritve pa so bile pomembne za spremljanje stanja generatorja petega bloka Teša. Priče in izvedenci so po njenem potrdili, da je šlo za zahtevne in koristne meritve, ki jih ni bilo mogoče opravljati z obstoječo opremo.
Zavrnila je tudi očitke, da ponudba ni bila dovolj določna ali da poročila niso imela vrednosti, ter poudarila, da so bila tehnična dokumentacija, meritve in analize ustrezne in uporabne za delovanje elektrarne.
Sojenje se bo nadaljevalo predvidoma 7. maja, na katerem bo sklepne besede imel tudi Kotarjev zagovornik Borut Černigoj.
Tožilstvo Rotniku in soobtoženim očita sporno nabavo merilne tehnike in opravljanje nepotrebnih meritev za peti blok. Poleg tega jim očita zlorabo položaja pri gradnji šestega bloka.
Obtoženi so doslej krivdo zanikali. Izjema je pravni naslednik proizvajalca opreme za elektrarne Alstom, ameriško podjetje General Electric, ki mu je sodišče naložilo plačilo 23 milijonov evrov denarne kazni in plačilo sodnih stroškov v višini 50.000 evrov. Z zlorabo položaja je General Electric na račun Teša pridobil 261 milijonov evrov premoženjske koristi, ki pa jih je vrnil.