»Senat ni sledil teoriji ničelne tolerance in obtoženega ni najstrožje kaznoval. S tem javnosti sporoča, da napad na sodnika ne šteje med najhujša dejanja. S tako milo kaznijo daje napačno sporočilno vrednost. Tudi državni tožilci pričakujemo, da bo sodišče v primeru napada na nas ravnalo preudarno in pravično ter obsodilo takšna ravnanja,« piše v pritožbi tožilca Mitje Gregorca na sodbo, s katero je bil aprila Jernej Hribšek zaradi groženj predsedniku brežiškega okrajnega sodišča in kazenskemu sodniku Almirju Kurpsahiću obsojen na šest let in pet mesecev zapora. Višjemu sodišču je tako predlagal zvišanje kazni na devet let in deset mesecev. Zagovornik Peter Možina je povsem drugačnega mnenja, po njegovem prepričanju bi ga bilo treba oprostiti.
Kot smo že pisali, je 7. novembra predlani zjutraj nekdo zanetil požar na Kurspahićevi novozgrajeni hiši (v katero še ni bil vseljen), zaradi česar je bilo takoj odrejeno varovanje sodnika in njegove družine. Še isti večer je na naslov brežiške policijske postaje prišlo prvo e-sporočilo: »A jo je dobil Kurspahić po p....« V naslednjih dobrih dveh tednih jih je sledilo še 24 z grožnjami in žaljivkami, predvsem na račun sodnikovega porekla. S preverjanjem pri Googlu je policija ugotovila, da je pošiljatelj Hribšek. Na policiji se je tisti čas oglasila njegova mama, saj je eno od groženj sodniku poslal tudi na njen naslov. Hribšku je bila pred tem izrečena prepoved približevanja mami in komuniciranja z njo. Vzrok? Pošiljal ji je sporočila z grožnjami s smrtjo. Zaradi tega je bil tudi obsojen, (pogojno) kazen pa mu je izrekel ravno sodnik Kurspahić.
Manipulacija
Hribšek je na policiji grozilna sporočila sodniku priznal. »Ulične klevete sem prelil v e-maile,« je pojasnil in dodal, da sicer nima nič proti sodniku ter mu je celo hvaležen za pogojno kazen. Pozneje, v sodni preiskavi, je spet potrdil, da je »pošiljal neumnosti prek telefona«, ki mu ga je zasegla policija. In tudi na glavni obravnavi je najprej svoje ravnanje obžaloval, pozneje pa nenadoma začel zatrjevati, da ni z ničimer dokazano njegovo lastništvo telefona, da ga takrat ni uporabljal in da sporna sporočila niso bila poslana z njega. Tudi pritožba na višje sodišče je šla v tej smeri. »Podatki operaterja A1 potrjujejo, da telefon v času pošiljanja večine sporočil ni bil vključen v mobilno omrežje. Sodba se do tega ni opredelila,« je med drugim navedel zagovornik Možina in poudaril, da dokazni postopek ni z gotovostjo potrdil, da so bila sporočila poslana z zaseženega telefona. Kar bi lahko razčistili s pomočjo izvedenca telekomunikacijske stroke, ki pa ga sodišče ni želelo angažirati.
Tožilstvo pa se je osredotočilo na izrečeno kazen. Hribškovo spreminjanje izjav je ocenilo kot manipulativno ravnanje. »Želel je zavlačevati postopek v želji, da bi zmedel senat, pri čemer se je zanašal na svoje znanje iz telekomunikacij in prezirljivo računal na pomanjkanje tega znanja v senatu in s tem ugoden izid v njegovo korist,« je navedel tožilec Gregorc. Poudaril je tudi, da ni izrazil nobenega obžalovanja ali opravičila, čeprav je videl, da je sodnik zaradi njegovih ravnanj globoko prizadet.