Na ljubljanskem sodišču so obravnavali tožbo pacientke zoper kliniko, na kateri je bila konec leta 2015 na estetskem operativnem posegu. Trdila je, da je med posegom prišlo do poškodbe enajstega možganskega živca s prerezom sternokleidomastoidne mišice. Prav tako naj bi po njenem prepričanju klinika opustila pojasnilno dolžnost: za celoten »face lifting« ni dala oziroma podpisala soglasja (strinjala se je le z liposukcijo podbradka), prav tako ni bila poučena o tveganjih.
Vse od posega trpi zelo hude bolečine, zaradi katerih prihaja do izgube zavesti, jemanja analgetikov, obiskuje zdravnike in fizioterapijo. Njena zunanjost je spremenjena; ena rama je nižja od druge, spremenjena je obrazna mimika, videz nesimetričen. Ne živi več normalno, temveč v stalni negotovosti pred slabšanjem stanja in novimi posegi, je v tožbi navedla tožnica, ki je od klinike zahtevala 300.000 evrov odškodnine zaradi povzročene nematerialne škode.
Redka poškodba
Prvostopenjsko sodišče jo je zaslišalo, prav tako njenega nekdanjega moža, zakonitega zastopnika tožene stranke, operaterja in lastnika klinike. Pridobilo je tudi pisno mnenje izvedenca plastične kirurgije, ki ga je tudi neposredno zaslišalo. Navedel je, da se poškodba enajstega možganskega živca ne pričakuje in je redka. Je pa po njegovih ugotovitvah v tem primeru do delne (blage) poškodbe prišlo šele po posegu, in sicer v procesu brazgotinjenja tkiva – torej ne pri uporabi kirurškega orodja ali nepravilnem rezu operaterja, kot je trdila pacientka. Sodišče je na podlagi tega razsodilo, da ni šlo za zaplet pri zdravljenju oziroma ni šlo za strokovno napako.
S tem se je strinjalo tudi ljubljansko višje sodišče, na katero se je tožnica po prvostopenjski sodbi pritožila. Kot je navedlo, izvedenec ni mogel z gotovostjo povedati vzroka poškodbe. Kot manj verjetno je ocenil možnost, da bi bil živec ob posegu zajet v kirurški šiv, druge možnosti in vzroke (razen omenjenega brazgotinjenja po posegu) pa izključil. Znaki ujetosti živcev v brazgotinsko tkivo se pojavijo več mesecev po posegu (tudi tožnica je začela iskati pomoč več mesecev pozneje), je navedel. In še, da operater na proces brazgotinjenja in morebitno ujetost živca v brazgotinsko tkivo nima vpliva. Sodišče je potrdilo, da je torej govor o zapletu, do katerega pride med sicer strokovno neoporečnim in z največjo profesionalno skrbnostjo vodenim zdravljenjem in se pojavi naključno. Ga pa kljub predvidljivosti ni mogoče preprečiti. Zato ne predstavlja medicinske napake in odgovornost tožnika za škodo je izključena, je sklenilo sodišče.
Vse je podpisala
Kar zadeva opustitve pojasnilne dolžnosti, je sodišče ugotovilo, da je pacientka prve informacije o liposukciji podbradka na kliniki iskala leto pred posegom. Septembra 2015 je sledil posvet pri operaterju, ki ga je imela tudi na dan operacije decembra istega leta. Tožnica je pričala, da je na operacijo čakala od jutra do 14. ure, v podpis so ji dali več listin s splošnimi opozorili v zvezi s posegom. Pričala je, da je prišla zaradi liposukcije, strinjala se je tudi z blefaroplastiko (korekcijo vek), ni pa vedela, da ji bodo naredili tudi lifting lic in vratu. Navajala je tudi, da ji operater ni omenjal zabrazgotinjenja oziroma da o poškodbi živcev ni bila posebej informirana.
Toda prvostopenjsko in višje sodišče sta razsodili, da je bila pojasnilna dolžnost pravilno izpolnjena – opozorjena je bila tudi na možnost poškodbe živcev. Na podlagi podpisanih privolitvenih obrazcev sta ugotovili, da je privolila v vse tri posege. Formularje s tipskimi opozorili je prejela pred operacijo in imela dovolj časa, da jih je lahko prebrala ter se pripravila na poseg. V njih so bila tudi zadosti jasna opozorila o možnih zapletih z ujetostjo živcev v procesu brazgotinjenja. Tudi operater je pričal, da pacienta opozori na predvidljive zaplete, sodniki pa niso imeli razloga, da mu ne bi verjeli.