V zaselku Zavrh blizu Voglarjev na Trnovski planoti se je v sredo popoldne zgodila tragedija. Dolgoletnemu zbiratelju in navdušencu nad vojnimi ostalinami obeh svetovnih vojn Ivanu P. je pred vhodom v odprto garažo eksplodirala 75-milimetrska topovska granata francoske izdelave iz prve svetovne vojne. Poškodbe so bile za 64-letnika prehude, umrl je na domačem pragu. Žena in mama, ki sta bili v stanovanjskem delu hiše, sta ju odnesli brez poškodb, je pa eksplozija poškodovala hišo, garažo in avto, parkiran v garaži. Tehniki oddelka za protibombno zaščito specialne enote policije in pripadniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi so danes na plano iz garaže, kleti in hiše prinašali številne ostanke obeh vojn. Z bombami, granatami in drugim strelivom so dodobra napolnili dvorišče kmečke hiše.
Granata se je sprožila po več kot stotih letih
Tiskovni predstavnik novogoriške policijske uprave Dean Božnik je bil danes s podrobnostmi tragedije še skop. Pojasnil je, da je do nesreče prišlo v sredo malo po 14. uri. Ko so se reševalci prebili do oddaljenega zaselka, v katerem še kraljuje zima, poškodovanemu niso mogli več pomagati. Po dosedanjih ugotovitvah strokovnjakov za ostanke vojn je tragediji botrovala več kot sto let stara topovska granata. Zakaj se je zbiratelju sprožila, je policija danes še preiskovala. Neuradno bi do eksplozije lahko prišlo bodisi zaradi odvitja detonatorja topovske granate ali pa udarjanja po njej. Policija bo več informacij predstavila v naslednjih dneh, po zaključku preiskave.
Igor Boh iz Uprave za zaščito in reševanje RS ob tragediji znova opozarja, da je vsakršno rokovanje z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi izredno nevarno in neodgovorno početje. »Vsa neeksplodirana ubojna sredstva, tudi če so stara več kot 50 ali 100 let, so nevarna. Ljudje pogosto napačno domnevajo, da stara stvar ne deluje ali je pokvarjena. V neeksplodiranih ubojnih sredstvih se skozi desetletja porušijo kemična razmerja polnila, zato so še bolj občutljiva za svetlobo, trenja, udarce in temperaturo. Prožilne mehanizme v letih ležanja načne korozija, vzmeti popustijo, kar prav tako povečuje nevarnost eksplozije,« Boh našteva nevarnosti.
Nesreče med zbiratelji
Dosedanje izkušnje kažejo, da nesreč med naključnimi najditelji neeksplodiranih ubojnih sredstev ni, skoraj vedno se te zgodijo zbirateljem. »Po podatkih, ki si jih izmenjujemo s policijo ali jih pridobimo sami, smo imeli do leta 2017 vsako leto eno smrtno žrtev zaradi nepooblaščenega poseganja v ubojna sredstva in nekaj poškodb. Tokratna smrtna nesreča je prišla po štirih letih zatišja,« Boh razkrije še, da nesreče z ne tako tragičnim koncem sicer niso redke. Za zbiratelje nima napotkov. »Lahko jim le toplo priporočam, da teh stvari ne zbirajo. Nenazadnje gre za kaznivo dejanje nedovoljene trgovine in prometa z orožjem. Najhuje je, ko pride do nesreče, tudi tokrat bi bilo lahko žrtev še več. Statistika kaže na to, da do vseh nesreč in tragičnih smrti pride zaradi zbirateljstva. Posebna strahota pa je hraniti ta sredstva v zaprtem objektu. Predstavljajte si, da pride do požara. Koliko gasilcev in reševalcev bi bilo zaradi tega ogroženih,« svari pred nesrečo.
Boh zaključi, da takšni tragični dogodki vendarle koga tudi streznijo. Po vsakem takšnem primeru se ekipi tehnikov, ki odstranjujejo vojne ostaline, število intervencij poveča, saj ljudje spoznajo, da hranjenje takšnih »eksponatov« na domu ni pametno početje, in jih raje pokličejo, da jih varno odstranijo.
