Sojenje 43-letnemu Iračanu Rašidu Azizu zaradi terorizma je tik pred koncem. Potem ko so na petkovi obravnavi prebrali dokumentacijo, ki so jo pred nekaj dnevi dobili iz Iraka, so za ponedeljek predvidene zaključne besede. Prihodnji teden bosta sicer pretekli tudi dve leti od vložitve obtožnice, kar pomeni, da bodo morali Aziza izpustiti iz pripora.
Od zadnje obravnave 15. julija se je sicer zgodilo nekaj pomembnih stvari. Sedemnajstega julija je tožilstvo predlagalo podaljšanje pripora zaradi begosumnosti, 5. avgusta pa je vrhovno sodišče postopek odločanja o tem predlogu prekinilo do odločitve ustavnega sodišča o zahtevi za oceno ustavnosti Šutarjevega zakona. Ustavno presojo je zahtevalo prav vrhovno sodišče, saj meni, da so določbe Šutarjevega zakona, s katerim je zakonodajalec posegel v zakon in omogočil podaljšanje pripora z dveh na največ tri leta, v neskladju z ustavo.
Poleg tega je 17. avgusta višje sodišče odredilo pregled poslovanja v tej kazenski zadevi. Povod je bila zahteva ministra za pravosodje s 14. avgusta, preveriti pa morajo, »ali je bila procesna dinamika ustrezna z vidika zagotavljanja pravic do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in ali je sodna uprava pravočasno izvedla ukrepe, da bi se lahko zadeva pravočasno rešila«.
Enaki izjavi dveh vojakov
Kot smo že pisali, Azizu tožilstvo očita, da je bil aktivni borec Islamske države (IS). Očitki temeljijo predvsem na podatkih o plačilih vojakom IS in tudi fotografijah, na katerih naj bi bil v družbi z osebami, ki naj bi sodelovale v terorističnih akcijah. Obtoženi že od začetka vse očitke odločno zanika. Preden so ga pri nas prijeli, je v Ljubljani delal kot kuhar.
Predsednica senata Maja Povhe je v petek prebrala sporočilo naše policije, da Aziza iščejo pravosodne oblasti v Iraku. Po podatkih Interpola so že začeli mednarodne postopke zaradi izsleditve, pripravljajo izročitveno dokumentacijo in prosijo, da ga zadržijo v priporu. Predložili so tudi nalog za prijetje vrhovnega sodnega sveta preiskovalnega sodišča v Al Karhu. Nalog za prijetje se sicer nanaša na osebo, rojeno leta 1992 (Aziz naj bi bil rojen deset let kasneje), zaradi kaznivega dejanja pripadanja oboroženi skupini ali oboroženi organizaciji oziroma sodelovanja v terorističnih dejanjih po zakonu iz leta 2005. Aziz je sicer že na enem prejšnjih narokov dejal, da bi izročitev šiitskemu režimu zanj pomenila smrt.
Dokumentacija, ki so jo poslali iz Iraka, je sicer precej obsežna. V njej potrjujejo Azizovo delovanje v Islamski državi, pridružil naj bi se ji leta 2014. Poslali so tudi bolj podrobne podatke o tem, kdaj in na kakšen način so bili najdeni elektronski nosilci s tabelami o plačilih članom IS. Petega avgusta 2018 naj bi jih zasegli v hiši v Mosulu, ki da so jo, preden je bila tarča letalskih napadov, uporabljali člani IS. Iračani so poslali tudi kratki izjavi podpolkovnika in poročnika iraške vojske, kje in kako sta trde diske zasegla. Azizov zagovornik Žiga Podobnik je podvomil o njuni verodostojnosti, češ da sta izjavi do besede enaki. Zato je menil, da jima ju je nekdo pripravil, vojaka pa sta ju samo podpisala. Podobnik je predlagal, da ju sodišče zasliši, vendar je senat to zavrnil. Tožilec Aljaž Britvič je pred tem opozoril, da so podatke o plačilih našli »na različnih lokacijah in v različnih časovnih trenutkih s strani različnih organov«. Slovenija jih je dobila od ameriškega FBI, da jih je ta julija 2021 dobil od nekega iraškega vladnega uradnika, pa je bilo znano že prej.
Zlorabljen protiteroristični zakon
Podobnik je na splošno opozoril, da je treba iraške dokumente ocenjevati skozi prizmo medsebojnih razmerij med suniti in šiiti v tej državi. Kot je dejal, iraška šiitska vlada protiteroristični zakon iz leta 2005 uporablja kot izgovor za pregon sunitov, kot je Aziz, tudi ko so očitki o terorizmu popolnoma izmišljeni. In da je splošno znano, da zakon ne dosega standardov varstva človekovih pravic, kot jih poznamo v EU in ZDA. Navedel je nekaj člankov, ki to potrjujejo, in predlagal, da jih sodišče sprejme v sodni spis in prebere. Prav tako je predlagal zaslišanje dr. Primoža Šterbenca in dr. Iztoka Prezlja kot strokovnjakov s tega področja. Senat je predloge zavrnil. Aziz pa je dejal, da je oseba, ki je zbrala dokumentacijo proti njemu, predsednik sodišča v Al Karhu, podpredsednik direktorata obveščevalne službe, namestnik direktorja varnostno-obveščevalne službe, namestnik direktorja obveščevalne celice in predsednik urada za izmenjavo podatkov. »Kar pomeni, da vsi podatki izhajajo iz istega vira. Po vsem svetu je znan kot sovražnik sunitov,« je dejal Aziz.