Trinajstletni Kosta K. je v začetku maja 2023 na osnovni šoli Vladislava Ribnikarja, ki jo je tudi sam obiskoval, v strelskem pokolu ubil devet otrok in varnostnika, še pet otrok in učiteljico zgodovine pa je poškodoval. Ker v času napada še ni bil star 14 let, za dejanje ni bil kazensko odgovoren.
Ker nista poskrbela za varnost orožja, ki sta ga hranila doma, in ker sta sinu dovolila vaditi streljanje na mestnem strelišču, so njegovega očeta Vladimirja Kecmanovića lani obsodili na 14 let in pol, mamo Miljano pa na tri leta zapora. Sodba je po pritožbi padla, konec januarja pa se je na beograjskem sodišču začel ponovljeni postopek.
Zaradi zaščite mladoletnih oseb in zasebnosti žrtev tudi ta poteka za zaprtimi vrati, v sodni dvorani pa v nasprotju z novinarji smejo biti preživele žrtve strelskega napada ter družinski člani ubitih in ranjenih.
Pobijal z očetovima pištolama
O posledicah masakra na njegovega preživelega sina je pred dnevi na sodišču pričal njegov oče. Po neuradnih informacijah je sin po lastnih navedbah »preskakoval s krvjo prekrite mrtve sošolce, da mu je uspelo pobegniti« pred neusmiljenim in hladnokrvnim strelcem. »Imel je kot hudič rdeče oči. Česa takšnega nisem še nikoli videl!« je očetu po prihodu iz bolnišnice zaupal ranjeni sin. En naboj ga je zadel, drugi ga je zgrešil.
Tisti usodni dan se je njihovo življenje za vedno spremenilo. »Vsak nepričakovan zvok ga preplaši, trza na skoraj vse. Ko se pelje z avtobusom in voznik naglo zavre, me takoj pokliče in v paniki vpraša, ali naj izstopi. Skušamo ga pomiriti, a to ni več enak otrok, kot je bil pred 3. majem 2023,« je o uničenem otroštvu sina spregovoril njegov oče. Na sodišču so o svoji žalosti in bolečini ob izgubi znova pričali tudi starši ubitih otrok.
Trinajstletni Kosta K. je tistega usodnega dne smrt sejal z očetovima pištolama, ki ju je doma vzel dva dni pred napadom. Sodeč po dokazih ga je oče vodil na strelišče, kjer ga je učil streljati v tarče v obliki ljudi, pa čeprav je to za otroke prepovedano. Mama je za vse to vedela, pa ni storila nič.
Tako Vladimir kot Miljana Kecmanović krivdo že skoraj tri leta zanikata, na sojenju pa nista kazala kaj veliko sočutja do staršev otrok, ki jim je sodil njun sin. On je celo potožil, da se mu v priporu, v katerem je vse od aretacije 3. maja 2023, ne godi preveč dobro in da je depresiven.
»Njune besede nas bolijo, saj niso iskrene,« je za srbske medije njuno brezčutnost komentiral Anđelko Aćimović, oče ubite Angeline. Prepričan je, da se skušata predstaviti kot dobra starša, ki sta storila vse najboljše za svojega otroka, krivdo pa da prelagata na druge. »Pa čeprav je povsem očitno, da sta otroka zanemarjala,« je dodal Aćimović.
»Če bi se opravičila, se pokesala in sprejela kazen, bi tako mi kot javnost povsem drugače gledali nanju. Po mojem mnenju so jima odvetniki napačno svetovali. Na vso moč se borita, da se izogneta zaporu.«
Morilec znova proti staršema
Na naslednjem naroku, napovedanem za 25. marec, naj bi zoper starša znova pričal danes že 16-letni množični strelec. Kot že na prvem sojenju naj bi ga na specializirano sodišče pripeljali s psihiatrične klinike za otroke, v kateri biva od aretacije dalje.
Stavba je bila takrat močno zastražena, fanta so skrivali pred fotografskimi objektivi. Pričal je iz posebnega prostora z neprebojnimi stekli znotraj sodne dvorane. Najstnik je takrat močno obremenil svoja starša. Potrdil je, da ga je oče celo leto pred napadi vozil na strelišče in da je bil »ponosen na njegovo tehniko in natančnost« pri streljanju. Streljala sta v tarče v obliki koncentričnih krogov in silhuet ljudi, oče ga je učil tudi, kako naj stoji in diha med streljanjem.
Povedal je še, da ga je oče večkrat označil za psihopata.
»Mama je od mene zahtevala, da sem vedno najboljši. Jezila se je in kričala name, ko nisem bil. Ker je hotela vedno več od mene, sem bil jezen tudi nanjo. Njeno obnašanje je imelo vpliv na to, kar sem storil,« je po poročanju portala Kurir oktobra 2024 pričal na sodišču. In dodal: »Če ne bi imel očetovih pištol, tega ne bi storil.«
»Počutil sem se zavrnjenega, nesprejetega. Zato sem jih ubil. Tisti dan sem s seboj vzel pištoli, nisem bil pa povsem prepričan, ali ju bom uporabil,« je še povedal. Nekje na poti se je očitno odločil, da ju bo. Nalašč je namreč zamudil, da bi bili vsi šolarji že v učilnicah.