Več kot 19 milijonov odraslih v Združenih državah Amerike priznava, da so enkrat ali večkrat povsem resno pomislili, da bi nekoga ustrelili. Gre za rezultat raziskave, ki so jo opravili znanstveniki na Univerzi Michigan.
Raziskava, objavljena v strokovni reviji JAMA Network Open, predstavlja enega prvih resnih poskusov poglabljanja v razmišljanje Američanov glede strelnega orožja. Raziskovalce je zanimalo, kdo so ljudje, ki so najmanj enkrat resno razmišljali o tem, da bi nekoga ustrelili, kaj jih je k temu spodbudilo in kaj se je zgodilo potem.
Večinoma ljudje ostanejo pri fantaziranju in se ne zgodi nič. Velika večina tistih, ki so kdaj pomislili, da bi ubijali, teh misli ni udejanjila in jih tudi ne bo. A že to, da se majhen odstotek ljudi teh misli ne prestraši, se odraža v grozljivi statistiki, po kateri v ZDA vsak dan zaradi strelnega orožja umre približno 40 ljudi, pri čemer so izvzeti samomori.
Samo lani o tem razmišljalo 8,5 milijona ljudi
»Čeprav večina ljudi, ki imajo te misli, na podlagi misli ne ukrepa, je število tako visoko, da majhen delež tistih, ki ukrepajo, vsako leto povzroči več deset tisoč smrtnih in nesmrtnih poškodb s strelnim orožjem,« je dejal Brian Hicks, doktor znanosti, psiholog in profesor psihiatrije na Medicinski fakulteti Univerze v Michiganu in glavni avtor študije.
Po raziskavi se je 3,3 odstotka prebivalcev (kar predstavlja 8,5 milijona odraslih Američanov) samo v lanskem letu poigravalo z mislijo, da bi ustrelili drugega človeka. Raziskovalci so izrecno spraševali o konkretnih, zelo resnih fantazijah in ne o zgolj hipnih mislih v afektu.
Kdo je tarča?
Dobra polovica anketiranih (51 odstotkov) jih je kot tarčo, na katero so želeli streljati, navedla »sovražnika«, medtem ko bi jih četrtina ciljala na »neznanca«, se pravi nekoga, ki je vpleten v naključen konflikt ali je zgolj v javnem prostoru. Druge potencialne žrtve, o katerih so govorili anketiranci, so bili predstavniki oblasti ali javni uslužbenci (13,6 odstotka), družinski člani (10 odstotkov), nekdanji partnerji (9,5 odstotka) ter trenutni partnerji (8,6 odstotka).
Pretresljivo je, da pri mnogih ni ostalo le pri mislih. Približno štirje milijoni so naredili tudi naslednji korak: pozanimali so se, kje in kako si priskrbeti orožje. Okoli 1,5 milijona jih je šlo še dlje in so orožje dejansko kupili ter ga tudi vzeli s sabo na določen kraj z namenom, da bi ga uporabili.
Med tistimi, ki so razmišljali o tem, da bi nekoga ustrelili, je približno eden od petih to nekomu povedal. Zakonodaja v 21 državah veleva ljudem, ki od bližnjih slišijo za takšno namero, da to sporočijo pristojnim. Sodišče lahko nato odredi začasni odvzem orožja osebam, za katere se oceni, da predstavljajo visoko tveganje za poškodovanje sebe ali drugih. Težava je v tem, da ljudje zelo redko prijavijo tovrstne namene bližnjih.
O streljanju pogosteje razmišljajo moški
Raziskava je pokazala, da imajo misli o streljanju drugih ljudi v precej večji meri moški kot ženske. Nadaljnje raziskovanje ozadja potencialnih strelcev je pokazalo, da imajo takšne misli pogosteje mlajši temnopolti moški, ki živijo v urbanih okoljih na ameriškem srednjem zahodu.
Raziskovalci so tudi poudarili, da statistika kaže, da je pri temnopoltih Američanih približno šestkrat večja verjetnost, da bodo postali žrtev strelnega orožja, kot pri njihovih svetlopoltih rojakih. Študija je še pokazala, da se misli o streljanju pogosteje pojavljajo v gospodinjstvih, kjer letni zaslužek ne presega 50.000 dolarjev (okoli 43.000 evrov) pred davki.
Ena najbolj zanimivih ugotovitev je, da ni večjih odstopanj med političnimi opcijami. Misli o streljanju se enakomerno pojavljajo pri tistih, ki volijo republikance ali demokrate, in tistih, ki nikogar ne volijo.
Pomanjkljivosti študije
Pri interpretaciji rezultatov je treba vedeti, da so študijo izvedli zgolj na spletu in v angleškem jeziku. Na tak način so bile izločene skupine prebivalstva, ki slabo govorijo angleško ali sploh ne, pa tudi tisti, ki nimajo dostopa do interneta.