Ugrabitelj avtobusa Primož Z. je septembra lani vzbudil pozornost z grožnjami z bombo, ko se je zaprl v stranišče objekta v središču Kranja. V njem je doma več ustanov, tudi kranjska agencija za javne prihodke, zato je nastal velik preplah, sledila je evakuacija objekta in okolice. S pogajanji in prepričevanji so policijski specialci dosegli, da se je Primož Z. iz Kranja predal, zato hujših posledic od dejstva, da so otroci v bližnjem vrtcu nekaj časa preždeli v kleti, ni bilo.
Toda izkazalo se je, da tudi domnevni nasilnež praktično ni doživel kake posebne sankcije. Kot je danes potrdil Bojan Kos iz PU Kranj, je policija o dogodku le obvestila tožilstvo, povzročitelj preplaha pa ni bil ovaden: »Ob preiskavi dogodka niso bili ugotovljeni znaki uradno pregonljivih kaznivih dejanj. Obravnavani občan – identitete zaradi zaščite osebnih podatkov ne izdajamo – ni imel pri sebi nevarnih predmetov, grožnje niso bile izrečene, nevarnost dejansko ni obstajala.«
Posledica zdravstvenega stanja
Policija je sicer takrat s specialci zasedla okolico omenjene stavbe, izvedla vse predvidene varnostne ukrepe, ves čas je veljalo tudi, da gre za grožnjo z razstrelitvijo. Toda policija je o vsem le obvestila tožilstvo, ker »je bil dogodek posledica njegovega zdravstvenega stanja«. Zato so ga tudi predali zdravniški službi, po naših neuradnih podatkih pa je bil obravnavan v psihiatrični ustanovi. Koliko časa in s kakšno diagnozo oziroma zdravljenjem, pa ni znano, saj take informacije seveda sodijo med varovane osebne podatke.
Smo pa iz vrst psihiatrov, ki se dnevno srečujejo tudi s takimi mejnimi primeri, dobili opozorilo na naš zakon o duševnem zdravju, kjer je opredeljeno tudi prisilno zdravljenje oziroma zadrževanje v ustanovi. Eden od razlogov za to je izguba stika z realnostjo pri bolniku in seveda tudi ogrožanje okolice. V vsakem primeru pa so zdravniki pri tem zelo previdni zaradi možnih očitkov glede varstva človekovih (in pacientovih) pravic, zadnjo besedo pa ima tako ali tako izvedenec, ki ga za take primere postavi sodišče.
Kdaj lahko človeka z duševnimi težavami zadržijo v psihiatrični ustanovi, smo vprašali sodnega izvedenca psihiatrične stroke dr. Vanjo F. Rejca. »Proti svoji volji ni mogoče zadržati nikogar, razen v primeru, da to dovoli sodišče. Ko pacienta sprejmejo na zaprti oddelek, ga obišče komisija, sestavljena iz sodnika, odvetnika (ki ščiti interese pacienta in pazi, da sodni postopek poteka pravilno) in izvedenca. Odločilni so naslednji kriteriji: proti volji ga je mogoče zadržati, ko zaradi duševne bolezni ali stanja ogroža sebe ali druge oziroma ko sebi ali drugim povzroča hudo premoženjsko škodo,« je razložil izvedenec. Sam postopek za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve na podlagi sklepa sodišča pa se začne na predlog izvajalca psihiatričnega zdravljenja, centra za socialno delo, koordinatorja nadzorovane obravnave, najbližje osebe ali državnega tožilstva.
