Obtoženi je bil rejenec v družini, h kateri se je, ko se je razšla s partnerjem, za določen čas vrnila nekdanja rejenka. S sinom in hčerko se je ponovno naselila v hiši rejnice in tudi po tistem, ko so spet odšli, sta se otroka vračala na počitnice. Kaj se dogaja med otrokoma in obtoženim, je prišlo na dan, ko je deklica na bratčevem telefonu opazila fotografije seksualne narave. Obtoženi mu je namreč prek aplikacije messenger poslal več fotografij golih žensk in svojega spolnega uda. Deklica je povedala babici in očetu, onadva pa materi, ki ga je zato ovadila policiji. Ko je policistka opravila razgovor z otrokoma, pa sta povedala tudi za spolno zlorabo. Deklica je opisala, kako je hodil k njej v sobo in kaj je počel, deček, s katerim je tudi večkrat spolno občeval, pa, da se je to dogajalo v kopalnici, njegovi in obtoženčevi sobi, podnevi in ponoči.
Travma večjih razsežnosti
Obramba je trdila, da otrokoma ne gre verjeti. V rejničino hišo da sta rada hodila, tam sta se dobro počutila, o zlorabah pred tem nikomur nista govorila. Če bi se to dejansko dogajalo, bi kdo zaznal, da je nekaj narobe (samo oče, ki mu je bil sin dodeljen v varstvo in vzgojo, je opazil agresivnejše obnašanje). Obramba se je sklicevala tudi na pričanje rejničine snahe, da je obtoženi sam spal v sobi v nadstropju in da bi slišali, če bi šel po stopnicah v spodnjo sobo, saj so stopnice močno škripale. Toda sodišče je verjelo dečku, da je spal tudi v isti sobi z obtoženim, in materini izpovedi, da sta otroka včasih želela spati pri njem. Poleg tega je snaha med drugim povedala tudi, da sta obtoženi in deček spala skupaj, če je njegova mama to dovolila. Sodišče je tudi opozorilo, da mama ni bila ves čas z otrokoma in da so tudi drugi iz hiše odhajali na delo, doma pa je ostajala le takrat že bolehna obtoženčeva rejnica.
Mama otrok je povedala, da je tudi njo v otroštvu spolno zlorabil obtoženčev stric. Obramba je namigovala, da zaradi tega želi kaznovati obtoženega – izrazila je sum, da je na otroka prenesla svojo izkušnjo in zato okrivila njega. A sodišča ni prepričala, verjelo je otrokoma. Njuno verodostojnost so potrdile tudi ugotovitve izvedenke klinične psihološke stroke. Zaznala je izrazite neugodne posledice v njunem funkcioniranju, doživljanju in obnašanju, ki jih je mogoče razumeti predvsem v kontekstu doživete spolne zlorabe. Izvedenka se je strinjala, da lahko njuna posamezna travmatska doživljanja izhajajo iz ločitve staršev in razdelitve sorojencev mednju. Ampak tu je šlo za travmo večjih razsežnosti.
Kaj je pornografija
Moški je bil tako obsojen zaradi dveh kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Za zlorabo dečka je dobil tri leta zapora, za deklico pa poldrugo leto. Na okrožnem sodišču je bil obsojen tudi zaradi prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, in sicer na devet mesecev. Glede tega se je zagovarjal, da je fotografije dečku poslal pomotoma. Višje sodišče ga je tega kaznivega dejanja oprostilo. Kot piše v sodbi, (zgolj) gole fotografije človeškega telesa brez spolne konotacije še ne dosegajo standarda pornografije oziroma pornografske vsebine kot ključnega zakonskega znaka kaznivega dejanja. Pri tem gre za razlikovanje med pornografskim in seksualnim. Pornografija temelji na prikazovanju spolnega dogajanja na pretiran, drastičen način, še zlasti če človeka degradira zgolj na objekt spolne sle, lahko gre celo za antihumano prikazovanje spolnega dogajanja. Poleg tega je pojem pornografije v kazenskem postopku dodatno zožen; mora biti takšne intenzitete, da lahko pri otroku ugotovimo negativne posledice za razvoj, so zapisali sodniki.
So se pa vseeno odločili, da obtoženemu odvzamejo telefon, s katerimi je poslal fotografije. Čeprav z njim ni storil kaznivega dejanja, je bilo njegovo ravnanje povsem neprimerno. Treba mu ga je odvzeti iz razlogov morale, so razložili. Oškodovanca so s premoženjskopravnima zahtevkoma 17.000 in 15.000 evrov napotilo na pravdo.