Moški, ki je spolno zlorabil otroka, zaradi neprištevnosti ni bil kazensko odgovoren in obsojen na zaporno kazen, je pa murskosoboško sodišče odredilo obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu, zaradi česar je spolni nasilnež od novembra 2022 zaprt na mariborski forenzični psihiatriji. Takšen ukrep lahko po zakonu traja največ pet let, nazadnje pa je murskosoboško sodišče tudi konec lanskega leta presodilo, da je obvezno zdravljenje zanj še vedno potrebno.
Toda zagovornik spolnega prestopnika si prizadeva, da bi moškega premestili v socialnovarstveni zavod. Ob tem opozarja na paradoks, da moškega ni mogoče ozdraviti, kljub temu pa ostaja na obveznem zdravljenju. Pri njem so namreč ugotovili blago intelektualno manjzmožnost, pomembno vedenjsko prizadetost in neopredeljeno duševno motnjo zaradi možganske okvare, vse te diagnosticirane motnje pa vplivajo na njegovo problematično vedenje. Kot opozarja zagovornik, je v izvedenskem mnenju izrecno navedeno, da mu ni mogoče pomagati niti z najbolj sodobnim zdravljenjem, hkrati pa da je njegovo zdravljenje možno le v okviru forenzične psihiatrije, kjer je, kot navaja zagovornik, zaprt »zgolj in izključno zaradi deklarirane ponovitvene nevarnosti, kar je sicer primarna funkcija zavodov za prestajanje kazni zapora in ne forenzičnega oddelka v okviru medicinske ustanove, katere funkcija naj bi bila prvenstveno zdravljenje pacientov«.
Dvojna narava varnostnega ukrepa
Kljub na neki način paradoksalni situaciji, na katero opozarja njegov pooblaščenec, je višje sodišče v Mariboru pritrdilo murskosoboškim kolegom in odredilo, da moški do nadaljnjega ostaja na forenzični psihiatriji. Kot so poudarili višji sodniki, dejstvo, da pri neprištevnem spolnem prestopniku ugotovljenih duševnih motenj ni mogoče odpraviti, še ne pomeni, da nadaljnje zdravljenje ni smiselno: »Namen varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva namreč ni zgolj zdravljenje v ožjem medicinskem smislu, temveč sočasno varstvo okolice pred nevarnim storilcem. Ta dvojna narava varnostnega ukrepa dejansko pomeni, da je mogoče njegovo izvrševanje prilagoditi ali odpraviti šele tedaj, ko je nevarnost, ki jo posamezni storilec predstavlja v razmerju do okolice, odpravljena oziroma vsaj bistveno zmanjšana.«
Višji sodniki so hkrati poudarili, da je glede na dosedanje izvide mogoče povsem zanesljivo sklepati, da je moški nevaren za okolico in da obstaja nevarnost ponovitve hudih kaznivih dejanj, ki jo je za zdaj mogoče odpraviti le z njegovo namestitvijo na forenzični psihiatriji; čeprav tam pri njem opravljajo le še varstvo, zdravljenje pa niti ni izvedljivo. V enoti za forenzično psihiatrijo so v poročilu sicer navedli, da je po njihovem mnenju varnostni ukrep nepotreben, vendar pa so na sodišču prepričani, da lahko le tam poskrbijo za njegovo ustrezno varstvo. »Socialnovarstveni zavodi so namreč namenjeni institucionalnemu varstvu oseb z določenimi zdravstvenimi in socialnimi potrebami, niso pa ne organizacijsko, ne kadrovsko, ne varnostno usposobljeni za obravnavo oseb, pri katerih obstaja visoka stopnja ponovitvene nevarnosti storitve hudih kaznivih dejanj,« so ob tem pojasnili na sodišču.