Simon Mekinda je bil pred osmimi leti obsojen, ker je leto prej v Ljubljani povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrl 52-letni motorist. Zapeljal je iz stranske ulice in motoristu zaprl pot. S kraja nesreče sta s sopotnico pobegnila, na bencinskem servisu kupila ponjavo in z njo pokrila poškodovani avto. Bil je brez vozniškega dovoljenja, saj so mu ga že davno odvzeli zaradi prometnih prekrškov. Vozil je pod vplivom metadona, v organizmu so našli še benzodiazepin, diazepam in nordiazepam. Dobil je sedem let in deset mesecev zapora. Izza rešetk so ga pogojno izpustili novembra 2019, kazen pa se mu je iztekla maja lani. Včeraj je spet sedel na zatožno klop. Spet zaradi nevarne vožnje in spet zaradi pobega s kraja nesreče. Spet je bil brez vozniškega ter pod vplivom kokaina, morfina in številnih drugih drog. K sreči je med nezgodama vsaj ena razlika: tokrat se je voznik avta, v katerega je trčil, lažje poškodoval.
Nesreča se je zgodila v začetku maja. Osemintridesetletni Mekinda je vozil iz smeri Zadobrovške proti Rjavi cesti v Ljubljani s sposojenim passatom (policisti so takrat sporočili, da neregistriranim). Ker je skozi podvoz železniške proge zapeljal prehitro, je trčil v zadnji del osebnega avta hyundai tuscon, ki je peljal pred njim. Ustavil je in zbežal iz avta. »Ja, bil sem brez izpita in bil sem pod vplivom kokaina,« je Mekinda včeraj priznal očitke iz obtožnice. Ko ga je sodnik David Špernjak vprašal, ali je tudi pobegnil, kot mu očita tožilstvo, pa je dejal, da je »šel iz vozila«. »Trenutno sem izgubil zavest. Potem me je zagrabila panika. A kasneje sem se vrnil, nekdo me je pripeljal,« je izjavil. Sodnik je njegovo izjavo razumel kot priznanje. V primeru priznanja je sicer tožilec Iztok Stražar za kaznivo dejanje nevarne vožnje predlagal leto dni zapora in prepoved vožnje za leto in pol, ker je poškodovanega pustil brez pomoči, pa sedem mesecev zapora in enoletno prepoved vožnje.
»Pod vplivom kokaina nepredvidljiv«
A obtožnica je še daljša, očitajo mu tudi omogočanje uživanja mamil in nasilništvo. V obeh primerih je oškodovanka njegovo dekle, vse se je zgodilo v nekaj dneh letošnjega aprila. Dekletu naj bi v stanovanje prinesel heroin in ji ga dvakrat vbrizgal. Z njo naj bi tudi zelo grdo ravnal. Žalil naj bi jo, da je kurba, prasica, ji očital, da ga je varala, spraševal, kje je »kurbir«, in tako dalje. Enkrat naj bi jo udaril v lice, v kopalnici pa porinil, da je z glavo udarila v ogledalo, pri čemer se ji je zlomila nos, dobila je tudi udarnino na čelu. Spet drugič jo je porinil, da je padla po tleh, in podobno. Bila je v podrejenem položaju, prestrašena, počutila se je ogroženo, našteva tožilstvo. Mekinda omogočanja uživanja drog ni priznal. Glede nasilništva pa ni bil tako jasen. Najprej je rekel, da prizna, ko ga je sodnik vprašal, ali se je res zgodilo tako, kot piše v obtožnici, pa je odvrnil, da »ne čisto«. »Spominjam se, da je brizgala kri … Pod vplivom kokaina sem nepredvidljiv in imam paranoje,« je mrmral. Ker še vedno ni bilo jasno, kaj hoče povedati, ga je zagovornik Saša Ravnik vprašal, ali se spomni, da se je zgodilo tako, kot trdi tožilstvo. »Spomnim se ne, ampak verjetno sem to naredil …« je odgovoril. Česar sodnik seveda ni vzel kot priznanje. V tem primeru bi sicer tožilec predlagal naslednji kazni: za omogočanje uživanja mamil enajst mesecev zapora, za nasilništvo pa eno leto. Ko bo v zadevi razsojeno, bo predlagal tudi preklic desetmesečne pogojne zaporne kazni, ki jo je ljubljansko okrajno sodišče Mekindi izreklo v začetku letošnjega leta. Tudi zaradi nasilništva.
Zaradi obtoženčevih težav s spominom je zagovornik že predlagal, naj v primer vključijo sodnega izvedenca, ki bo ocenil, kako so zaužite droge vplivale na njegovo prištevnost v času kaznivih dejanj. In ali se je zaradi težav s spominom v zvezi z nasilništvom in omogočanjem uživanja mamil sploh zmožen zagovarjati. Kdaj se bo sojenje začelo, še ni znano.
