Konec septembra 2021 je bila v vasi Moravec blizu Niša v Srbiji ubita cela družina Đokić – 57-letni Goran, njegova 56-letna žena Gordana in njuna 26-letna hči Lidija. Morilec jih je najprej ustrelil, njihova trupla zažgal, jih zmetal v jamo, tam pa prekril z vejami in smetmi. Zaradi umora iz koristoljubja, ukradel jim je namreč večjo vsoto denarja, so na dosmrtni zapor obsodili njihovega sorodnika, prijatelja in soseda Gorana Džonića.
Zmožen spremljati sojenje
Pet let po brutalnem zločinu se bo moral morilec znova zglasiti na sodišču. Za 64.000 evrov odškodnine ga namreč toži njegova sestrična Stojanka Đokić, ki ji je tistega dne ubil sina, snaho in vnukinjo. Večji del tega zneska se nanaša na duševne bolečine in trpljenje ob nenadomestljivi izgubi, del pa za poplačilo stroškov pogreba, sedmine, spomenika, so poročali na portalu Blic.
Džonićeva obramba je več let vztrajala pri tem, da je 60-letnik neprišteven, bolan, da slabo prenaša zapor ter je tako nezmožen sodelovati na sojenju, kar pa po mnenju najnovejšega sodnega izvedenca ni res. V poročilu je namreč zapisal, da je prišteven in povsem zmožen za spremljanje civilnega postopka. Po navedbah zagovornika gospe Stojanke je sodnik začetek sojenja razpisal za september.
Džonić je trojni umor izpeljal zaradi denarja. Sestričninemu sinu, njegovi ženi in hčeri je po pisanju srbskega portala Blic iz avta ukradel okoli 60.000 evrov v različnih valutah. Goran Đokić je bil namreč lastnik menjalnice. Denar naj bi potreboval za vračilo dolga drugemu sorodniku za nakup hiše za svojega sina. Tožnica Stojanka Đokić sicer od države zahteva tudi vračilo tega denarja, saj so ga morilcu zasegli. Hoče ga namreč zapustiti svojim ostalim vnukom, še poročajo na Blicu.
Umore je načrtoval
Na sojenju so razkrili, da je Goran Džonić tričlansko družino konec septembra 2012 pričakal v zasedi sredi ceste, ko so se vozili domov v Aleksinac. Prosil jih je, naj ga zapeljejo do njegovega motorja, v katerem naj bi mu zmanjkalo bencina. Kmalu zatem je izvlekel pištolo, s katero je očeta Gorana prisilil, da je zapeljal na samo. Najprej naj bi z enim strelom v prsi in enim v glavo umrla Gordana, naslednja je bila na vrsti Lidija. Njen oče je v mukah, ker je moral gledati njuno mučenje, umrl kot zadnji.
Na zločin, ki je spominjal na delo profesionalca, naj bi se pripravljal pol leta, tarčam pa je nekaj časa tudi sledil. Trupla je vrgel v jamo, jih polil z bencinom in zažgal. S kraja se je odpeljal z njihovim avtom, iz sefa v prtljažniku pa ukradel večjo vsoto denarja. Potem je zažgal tudi avto, domov pa se je vrnil z motorjem.
Krivdo valil na sinova
Denar je zakopal na dvorišču hiše, ki jo je gradil za enega od svojih sinov. Med ljudmi je veljal za neprijetnega in maščevalnega človeka. Ko so policisti potrkali na njegova vrata, naj bi upokojeni gasilec krivdo za krvava dejanja poskušal prevaliti na svoja sinova, gasilca in vojaka. Ko so na vrtu enega od njiju našli zakopan denar, je policija sprva menila, da je pri trojnem umoru pomagal očetu. A se je izkazalo, da je ta deloval sam.
Džonić se je med pričanjem na sojenju večkrat zapletel, si nasprotoval z izjavami, se smejal in se nenavadno vedel, a so strokovnjaki vseeno odločili, da je prišteven.