Iz Finske so 2. aprila 2024 poročali o tragičnem streljanju na osnovni šoli v mestu Vantaa. Dvanajstletnik je ubil svojega sošolca, še dve učenki pa ranil. Pod člankom o finski tragediji se je na portalu 24ur.com pojavil komentar, ki je povzročil preplah na vseh šolah po Sloveniji. Uporabnik z imenom »Slava Rusiji« je zapisal, da se bo streljanje, kot je bilo na Finskem, 10. aprila zgodilo tudi pri nas. Sporni komentar so takoj, ko so ga zaznali, odstranili in obvestili policijo.
Približno mesec dni kasneje so kriminalisti prišli na sled domnevnemu avtorju grožnje. Kot so takrat sporočili z ljubljanske policijske uprave, so na območju PU Murska Sobota opravili posamezna preiskovalna dejanja zaradi suma storitve kaznivega dejanja, med drugim hišno preiskavo. Proti takrat še osumljenemu je bila nato spisana obtožnica, v torek pa je sedel na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča. Gre za 38-letnega Jerneja Domonkoša iz Murske Sobote, po izobrazbi inženirja informatike. Obtožen je kaznivega dejanja zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost.
»Nisem storil nič takega«
Na sodišče je prišel brez zagovornika – vabljen je bil na predobravnavni narok, ki je namenjen temu, da se obtoženi izjavi, ali priznava krivdo ali ne. Tožilka Maša Podlipnik za primer priznanja ni podala nobenega kaznovalnega predloga, sicer pa Domonkoš krivde tudi ni priznal. »Krivde ne priznam, ker nisem storil nič takega,« je izjavil. Na vprašanje sodnice Irene Škulj Gradišar, ali je že bil kdaj kaznovan, je odgovoril nikalno. Je pa potrdil, da je v še enem kazenskem postopku zaradi napada na uradno osebo, tudi ta poteka pred ljubljanskim okrožnim sodiščem.
V primeru kaznivega dejanja zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost mu grozi do pet let zapora. Tožilstvo mu namreč očita, da je s kaznivim dejanjem povzročil večjo premoženjsko škodo. Šlo naj bi za skoraj 70.000 evrov. Poleg tega, da je bila zaradi grožnje v okolici šol tisti čas povečana prisotnost policije, so na šolah v vrtcih na območju Mestne občine Ljubljana za nekaj dni zagotovili tudi dodatne varnostnike. Plačala jih je občina, ki zdaj od Domonkoša terja poplačilo.
Tožilstvo je v obtožbi navedlo, naj na sojenju zaslišijo predstavnika MOL in še tri priče. Sodnica je vprašala obtoženca, ali ima tudi on kakšne dokazne predloge. »Naj tožilstvo razišče, kar sem povedal že v zagovoru,« je odvrnil. Ko ga je vprašala še bolj podrobno, pa je dejal, da predlaga zaslišanje novinarke RTV Slovenija Elen Batista Štader. »Ker ona je to novico sporočila na poročilih, mislim, da je bilo ob 17. uri. Jaz sem le zapisal, kar sem v teh poročilih slišal,« je izjavil. Kaj s tem misli, bo lahko podrobneje povedal v zagovoru na sojenju, kdaj se bo začelo, pa še ni znano. Tožilka se je z zaslišanjem novinarke sicer strinjala.
Prepočasen odziv policije
Policija je uresničitev grožnje ocenila kot malo verjetno, je pa šole vseeno pozvala k povečanju samozaščitnega ravnanja in pozornosti, če bi kdo opazil kaj nenavadnega. Pouk je 10. aprila potekal normalno, je pa kar nekaj učencev ostalo doma. Policisti so prejeli tudi nekaj prijav o domnevnih grožnjah, a v nobenem primeru niso potrdili namere iz spletne objave.
Zaradi očitkov o neustreznem obveščanju javnosti in pasivnosti dela policije je takratni minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar odredil izredni nadzor nad delom policije. Med drugim je pokazal nepravilnosti, ki so se nanašale na nestrokovno in nedosledno delo znotraj uprave kriminalistične policije pri evidentiranju in poslovanju z informacijo o grožnji. Zato je bila v nadaljevanju reakcija policije neustrezna. Prve neposredne aktivnosti za ugotovitev avtorja spornega zapisa je izvedla šele 9. aprila, torej sedmi dan po prvi informaciji. Razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa je ugotovila šele 11. aprila.
V času izrednega nadzora se je ministrstvo skupaj s policijo lotilo tudi oblikovanja rešitev glede obveščanja pristojnih institucij. Tako so v sodelovanju z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje izdelali protokol o obveščanju v takšnih primerih.