V obtožnici je poudarjeno, da sta se partnerja v zahtevnih zimskih razmerah odpravila na težaven pohod na 3798 metrov visok Grossglockner, čeprav Kerstin podobne ture še nikoli ni opravila. Tožilstvo je opozorilo tudi na prepozen začetek pohoda, premalo opreme za bivakiranje v sili, napačne čevlje pohodnice in neprimerno opremo za tovrstni vzpon.
Na današnjem sojenju je sodnik Norbert Hofer obtoženca soočil s sledmi, ki so jih našli na gori. Pokojnico so našli v strmini s prosto visečimi nogami. Po mnenju sodnika se to ne ujema z obtoženčevimi navedbami, da se ženska ni mogla več premikati.
»Ali veste, kako se je znašla v takšnem položaju? (...) Prosto visi. Nekdo, ki visi v navpični steni, je očitno moral pasti,« je po pisanju Standarda vprašal sodnik in dodal, da so žensko našli na drugem mestu, kot ga je opisal obtoženec.
Kot še poroča Standard, je bil sodnik neposreden: »Izjemno težko uskladim vašo različico dogodkov z dejanskim stanjem.«
Vprašljivi nujni ukrepi
Tudi pri vprašanjih o nujni pomoči se je ton razprave zaostril. Sodnika je zanimalo, zakaj par ni uporabil bivak vreče ali termofolije. »To je vendar najbolj osnovna oprema,« je po poročanju avstrijskih medijev dejal obtoženca. »Kot alpinist bi to morali vedeti.«
Obtoženec je v svoj zagovor dejal, da je z nujnim klicem ob 00.35 sprožil reševalno akcijo. Trdi, da ga je partnerica glasno spodila stran z besedami: »Pojdi že, pojdi!« Sodišče mora zdaj ugotoviti, katera različica dogodkov ustreza objektivnim dokazom. Za obtoženca za zdaj velja domneva nedolžnosti.