»Spomladi 2021 mi je prek komunikacije sky Blaž Kadivec (eden od obtoženih v zadevi Kavaški klan, op. p.) napisal, da bi bilo boljše, da bi se preselil. Vprašal sem ga, zakaj bi to storil, pa mi je napisal, da preveč ljudi že ve, kje sem doma. Napisal sem mu, da se ne bom selil, da sem v redu. Čez nekaj časa mi je spet pisal po komunikaciji​ sky. Spraševal me je, ali imam sorodnike ali prijatelje v BiH, na Kosovem ali kje drugje, da bi se zdaj pa že res moral preseliti. Rekel mi je, da me spremlja policija in da se pripravljajo hišne preiskave, da mu je to sporočil vir na Nacionalnem preiskovanem uradu (NPU), mi je še napisal,« je pred preiskovalci NPU 27. maja 2021, po tistem ko je bil aretiran skupaj z drugimi domnevnimi člani slovenske celice kavaškega klana, povedal Alen Bajc iz Ankarana.

To izjavo so včeraj prebrali na sojenju Tanji Tolimir, nekdanji uslužbenki na specializiranem tožilstvu (SDT), obtoženi, da je izdajala tajne podatke, med drugim vpletenim v kavaški klan. Branje Bajčeve izjave pred preiskovalci NPU je predlagal njen odvetnik Rok Križanec. Z izjavo Bajca želi sodniku Martinu Jančarju dokazati, da so zaupni podatki o hišnih preiskavah uhajali iz policije in ne od Tanje Tolimir, ki je v priporu od oktobra 2021.

Tožilec Luka Moljk s SDT je Tolimirjevi sprva očital štiri kazniva dejanja, v začetku maja je v obtožnico dodal še en očitek o izdajanju tajnih podatkov, včeraj pa je teh pet očitkov razdrobil na 12 kaznivih dejanj izdaje tajnih podatkov. Na spremenjeno obtožnico bosta Tanja Tolimir in njen odvetnik Križanec odgovorila do prihodnjega tedna, ko se bo sojenje nadaljevalo. Tožilstvo obtoženi očita, da je tajne podatke, do katerih je imela dostop v službi na SDT kot vpisničarka, prek posrednikov pošiljala osumljencem. Predvsem tistim, zoper katere so bili odrejeni prikriti preiskovalni ukrepi, tudi osumljenim v zadevi slovenske celice kavaškega klana. Obtožena zanika izdajo tajnih podatkov kot tudi morebitno povezavo s kavaškim klanom.

Zgodba okoli Tolimirjeve se je začela razpletati, ko so na policiji poleti 2021 začeli sumiti, da so uhajali zaupni podatki članom slovenske celice kavaškega klana, saj ob aretacijah osumljencev 14. in 15. maja 2021 niso polovili vseh pomembnih članov tega klana. Prav tako policisti niso zasegli niti grama droge. Da naj bi uhajali podatki prav s SDT, je policija ugotovila, ko je videla, da je bil prek komunikacije sky, ki so jo uporabljali vpleteni v kavaški klan, poslan zaupen dokument s SDT. Zaupni podatki naj bi uhajali tudi z NPU, pa sta potrdila tudi skesanca v tej zadevi Alen Bajc in Darko Nevzatović. Vendar »krta« na NPU še vedno niso našli.

V Franciji do podatkov o kavaškem klanu

Na včerajšnjem sojenju je tožilec Moljk odgovoril še na predlog obrambe, da je kot nezakonite treba iz sodnega spisa izločiti nekatere dokaze. Predvsem tiste, ki so jih slovenski organi pregona dobili od francoskih, gre za komunikacijo sky med domnevnimi člani slovenske celice kavaškega klana. Odvetnik Križanec meni, da so bili podatki sky v Franciji pridobljeni v nasprotju z našo zakonodajo in ustavo, čeprav so imeli preiskovalci za prestrezanje, hranjenje in dešifriranje dovoljenje francoskega sodišča. Poleg tega so bili zbrani neselektivno, torej za vse uporabnike komunikacije sky​, ne pa za posamezne osumljence, kot to predpisuje slovenska zakonodaja. Tožilec Moljk trdi, da to ne drži. Zato je navedel nekaj sodb slovenskega vrhovnega in ustavnega sodišča, ki sta odločali o ugovorih obtoženih, ki so jih v tujini spremljali tuji varnostni organi. V vseh primerih je bilo ugotovljeno, da so bili dokazi v tujini zbrani zakonito, s sodnimi odredbami države, kjer so se izvajali ukrepi. Slovenski organi, ki v teh preiskavah niso sodelovali, pa so podatke preiskave le pridobili od tujih varnostnih organov, kar pa ni v neskladju s slovensko zakonodajo. Tožilec je navedel tudi sodbi evropskega sodišča, ki se nanašata na komunikacijo​ sky, pridobljeno s strežnika v Franciji. Sodišča so v obeh primerih zavzela stališča, da je bila komunikacija pridobljena zakonito, saj je nad delom policije, ki je prestrezala sporočila s strežnikov in jih dešifrirala, bedelo francosko sodišče, ki je zagotavljalo zakonitost celotnega postopka.