»Takšnega primera v svoji sodni praksi še nisem doživela. To je nenormalno,« je pripomnila mariborska okrajna sodnica Karmen Krajnc, preden je preklicala današnji narok. Krajnčeva ni bila osamljena v tej oceni. Kar se dogaja na sojenju Stanku Omerzuju, predsedniku delovnega sodišča v Mariboru, ki se brani tožilskega očitka zalezovanja, v Sloveniji bržkone ni doživel še nihče.
Sodnik v duševni stiski zaradi sodnega postopka
S čimer se je soočila Krajnčeva, bi lahko strnili takole: obdolženi ne more hoditi na sodišče in se udeleževati glavne obravnave, ker je to zanj po mnenju psihiatra Mateja Kravosa preveč stresno. Lahko pa Omerzu hodi na sodišče v službo, celo priporočljivo je po mnenju izvedenca, saj ga to sprošča.
Krajnčeva je Kravosa v začetku meseca zadolžila, da spiše izvedensko mnenje o tem, ali je Omerzu sposoben pristopiti na glavno obravnavo in sodelovati na njej. Izvedenca je nameravala zaslišati danes. A se je psihiater predhodno opravičil in tudi obdolženca ni bilo na sodišče.
Sodnica je navzočim razložila, da je Omerzujeva osebna zdravnica 19. marca svojemu pacientu predpisala enomesečni stalež zaradi slabega počutja, nespečnosti in bolečin v hrbtenici. Dejansko pa je bil Omerzu na bolniški le od 19. do 23. marca, v tednu, ko je bila razpisana glavna obravnava, ki so jo zaradi obdolženčeve bolezni preklicali. To se je Krajnčevi zdelo nenavadno. Še bolj debelo je pogledala, ko je ugotovila, da Omerzu aprila redno hodi v službo in sodi v postopkih.
Ker si tega ni znala pojasniti, je pooblastila psihiatra Kravosa, ki je 12. aprila z Omerzujem opravil pogovor. Diagnosticiral mu je prilagoditveno motnjo. Obdolženec ima duševne stiske in čustvene motnje, ki so odziv na obravnavani sodni postopek. Zaradi občutka negotovosti in tesnobe Omerzu najmanj tri mesece ne bo sposoben pristopiti k glavni obravnavi, je ocenil Kravos. »Preiskovanec je v stiski, napet, z znižano zmožnostjo koncentracije in pozornosti, povsem osredotočen na doživljanje lastne stiske, občutkov ogroženosti, ponižanja, razočaranja in potlačenega strahu pred prihodnostjo, saj je od razpleta obravnave odvisen tudi njegov ugled,« je zapisal v izvedenskem mnenju. Motnja se bo po mnenju psihiatra umirila šele s pravnomočno sodbo.
Tesnoben, napet, nezbran sodnik z znižano pozornostjo in motnjami koncentracije pa je sposoben voditi sodišče in soditi v delovnih sporih, izhaja iz izvedenskega mnenja. Psihiater namreč ocenjuje, da je za obdolženčevo duševno zdravje celo koristno, če hodi v službo in opravlja svoj poklic, ker se tako miselno oddalji »od zanj travmatskega doživljanja sodnega postopka in ovadbe«. Hoditi v službo je za obdolženca pomembno tudi zaradi zagotavljanja duševnega miru, »saj se lahko skozi delo dokazuje, si viša znižano samopodobo, se sprošča in razbremenjuje«.
Izvedensko mnenje je ogorčilo okrožno tožilko Ivanko Slana. »Je neobjektivno in kontradiktorno, ne nazadnje pa tudi pristransko v odnosu do drugih strank v kazenskih postopkih,« je dejala in se obregnila ob okoliščino, da nesposobnost Omerzuja traja tri mesece. »Pravniki dobro razumemo, kaj pomeni trimesečni rok. Po njem je treba postopek začeti znova. Kot piko na i izvedenec celo priporoča, da obdolženi opravlja funkcijo sodnika. To je nesprejemljivo!« Slanova je predlagala sodnici, naj pooblasti komisijo za fakultetna izvedenskega mnenja ljubljanske medicinske fakultete. Sodnica Krajnčeva je sklenila, da bo v petek znova povabila Kravosa, o pritegnitvi novega izvedenca pa bo odločala šele po njegovem zaslišanju.
Nespodobno ponudbo zavrača
Omerzuju tožilstvo očita zalezovanje nekdanje ljubice. Ker naj ne bi mogel preboleti odločitve Slovenjebistričanke, ki je spomladi 2016 z njim prekinila intimno razmerje, naj bi žensko več mesecev nadlegoval v domačem in službenem okolju, poleg tega naj bi jo zasipal z ljubečimi, žaljivimi in grozečimi telefonskimi klici ter sporočili. Žensko je tudi prijavil davčni upravi, češ da doma na črno izvaja fizioterapijo. Omerzu očitke zanika. Trdi, da se mu oškodovanka maščuje in da ga je lažno prijavila ter mu podtaknila obremenilne dokaze.
»Name se še zmeraj izvaja pritisk,« je potožila oškodovanka. Direktorico doma starostnikov, v katerem je zaposlena, so v minulih tednih klicali Omerzujevi znanci, njeno zagovornico pa je klicala soproga obdolženca. Vsi so si prizadevali, da bi oškodovanka sprejela 7000 evrov in ustavila pregon. Ponudbe je zavrnila.
