»V zvezi s kazensko zadevo zoper obtoženega Bojana Petra Poplaza, zaradi kaznivih dejanj v zvezi z nedovoljeno proizvodnjo in prometom z orožjem ali eksplozivom, ki se nanaša na povzročitev splošne nevarnosti, sporočam, da je bila 12. februarja izdana oprostilna sodba, ki pa še ni pravnomočna, zaradi vročanja sodbe obtoženemu v tujino,« je na naše poizvedovanje odgovoril Darko Belak, predsednik celjskega okrožnega sodišča.
Neuradno naj bi oprostilni sodbi botrovalo pomanjkanje dokazov zaradi nezakonitega hranjenja DNK vzorcev obtoženega. Zakonsko določen rok za hranjenje naj bi namreč potekel, čeprav so bili vzorci odvzeti pravilno.
Celjan Bojan Poplaz je nazadnje sedel na zatožno klop celjskega sodišča sredi januarja letos, ko se je glavna obravnava zaradi očitanih kaznivih dejanj začela že v tretje, medtem ko je obtožnica ves čas ostala enaka. Tožilstvo mu je očitalo dve kaznivi dejanji, in sicer povzročitev splošne nevarnosti, ker naj bi 1. septembra 2010 na vhodna vrata takratne poslovne stavbe Vegrada v Velenju obesil v vrečko zavito ročno bombo M75, ki na srečo ni eksplodirala.
Prav tako mu je očitalo nedovoljeno proizvodnjo in promet z orožjem. Bombo je namreč dal v kozarec, ki ga je ovil v plastično vrečko in povezal z najlonsko vrvico, ki bi, če bi se pretrgala, eksplodirala, posledično bi bilo, ob eksploziji, lahko ogroženo več življenj v premeru 12 metrov. Na srečo je eden od takrat vodilnih Vegradovih delavcev bombo na kljuki vrat opazil, ko je zjutraj prišel v službo, o tem obvestil policijo, ti pa so na kraj poslali bombne tehnike, ki so ročno bombo varno odstranili.
Iz spisa izločili ključen dokaz
Kljub temu so na izolirnem traku, s katerim je bila bomba povezana, forenziki odkrili Poplazove prstne odtise. Leto pozneje, leta 2011, je Poplaz prvič sedel na zatožno klop celjskega sodišča, a je krivdo zanikal. Pozneje je bilo sojenje dvakrat prekinjeno, ker se je znašel v enem od nemških zaporov zaradi oboroženega ropa banke Sparkasse, ki naj bi ga zagrešil aprila 2012. Tja pa se je odpravil le dan po incidentu v Velenju. Kot je zapisal v svojem zagovoru, ki ga je sodnica Maja Manček Šporin prebrala, se je dan pred dogodkom v Velenju pripravljal na odhod v Nemčijo.
Dejal je, da za dogajanje v Vegradu, takrat so namreč delavci ostali brez plač, Vegrad pa je pristal v stečaju, ni vedel in tudi ne, kje je njihova poslovna stavba. Da je v obtožnici veliko zmot, v njegovo škodo, je sodišče opozorila Poplazova zagovornica Albina Vedenik, ki je podala zahtevo za izločitev dokazov, saj naj bi bile odredbe preiskovalnega sodnika za hišno in osebno preiskavo nezakonite, ker niso bile natančno obrazložene. Tožilstvo se sicer s tem ni strinjalo, sodnica pa je sporočila, da bo senat odločitev sprejel na glavni obravnavi do konca kazenskega postopka. Očitno pa so v spisu odkrili zabeležko, da DNK Poplaza hranijo predolgo, zato sta tožilstvo in sodišče ostala brez ključnega dokaza v spisu, posledično je sledila oprostilna sodba.
Bo pa Poplaz kljub temu še moral na celjsko sodišče, saj je zoper njega odprt še en kazenski postopek, in sicer zaradi tihotapljenja in prevoza večje količine anhidrida ocetne kisline v Turčiji pred 17 leti. Gre za snov, ki se uporablja pri izdelavi heroina.