Kamere, fotoaparati, mikrofoni in novinarji so dali vedeti, da se v mirni viški soseščini, posejanimi z vrstnimi družinskimi hišami, dogaja nekaj neobičajnega za torkovo jutro. Ljubljansko okrožno sodišče je namreč z rekonstrukcijo dogodkov preverjalo čas, ki bi ga obtoženi Milko Novič potreboval od svojega doma do restavracije Via Bona, kjer je bil 16. decembra 2014 ob 19.38 umorjen Janko Jamnik. Noviču je alibi sicer podala njegova hči, ki naj bi bila doma vsaj do 19.28, ko ga je še videla na kavču, preden je s prijateljico odšla na fitnes.
Za priprave pet minut, za vožnjo osem
»Kje pa je James Bond?« je turobno jutro s šalo skušal popestriti Novičev podpornik, sicer reden obiskovalec vseh njegovih sodnih obravnav. Pomenkovanje novinarjev je prekinil obtoženi z zelenim kolesom ob boku. Prav tistim, s katerim naj bi se, kakor mu očita tožilstvo, usodnega decembrskega večera odpeljal do restavracije in tam dvakrat ustrelil svojega nekdanjega šefa. Uslužbenec sodišča, skrit pod kapuco, ki ga je varovala tako pred objektivi kamer in fotoaparatov kot pred dežjem, je sedel na kolo in pognal pedala. »Kam je šel?« se je nekaj trenutkov zatem zmedel sodnik Zvjezdan Radonjić, a je kolesarja, ki je v rekonstrukciji predstavljal Noviča, kar hitro spet našel.
Pot od Žaucerjeve ulice do Via Bone na Tbilisijski ulici je bila izbrana na podlagi napotkov vrhovnega sodišča, kolesar pa je za dokaj ležerno vožnjo porabil nekaj manj kot osem minut. Skoraj enak čas so namerili tudi ob preverjanju vožnje z avtom. Za razliko od rekonstrukcije na prvem sojenju, ki je potekala na prvo obletnico umora, je sodišče tokrat dodatno preverjalo, koliko časa bi Novič potreboval še, da bi se pred tem v stanovanju oblekel, vzel iz sefa pištolo, iz kleti kolo in s kolesom speljal izpred hiše. Neuradni seštevek merjenih časov poti od »kavča do restavracije« je pokazal na okoli 13 minut.
»Novič tako niti teoretično ne bi mogel pravočasno priti na kraj umora,« je današnje ugotovitve komentiral Novičev odvetnik Jože Hribernik. »S tem je zadeva za nas zaključena, sojenje bomo do konca speljali le še kot formalnost. Čas bi bil, da tožilstvo umakne obtožbo in zaključi to sramoto,« je še dodal. »Ko sem bil s kolesom sam še vedno tukaj, je bil Jamnik že pokošen z dvema streloma,« pa je o rezultatu meritev povedal Milko Novič, ki je pot s kolesom konec tedna večkrat (testno) prevozil. »Manj kot osem minut same vožnje bi morda lahko dosegel le, če bi norel kot zmešan, kršil predpise in prevozil kakšno rdečo luč,« je ugibal, rekonstrukcijo pa opisal kot mučno.
»Turistično« opravljena rekonstrukcija
Tožilka Blanka Žgajnar je po drugi strani ocenila, da je bila ta narejena preveč »turistično«. »Ob takem načinu oblačenja, izračunavanja, upoštevanja vseh mogočih stvari, ki do zdaj niso bile znane, dejansko nihče ne bi mogel priti do Via Bone pravočasno. Rekonstrukcija je bila narejena na način, ki ne pritiče položaju, ko bi se nekdo odpravljal na to, kar se očita obtoženemu,« je dejala Žgajnarjeva in opozorila, da bi morali pot s kolesom opraviti zvečer (v času okoli dejanske ure umora), ko je gneče na cesti manj. Tožilstvo sicer vztraja pri rezultatih rekonstrukcije, opravljene med prvim sojenjem, obenem pa tudi pri obtožnici zoper Noviča.
Za malce dramatične napetosti, kakršne smo med tem postopkom na sodišču že vajeni, sta poskrbela sodnik in pooblaščenec Jamnikove žene Miha Kunič. Temu namreč Radonjić ni dovolil sodelovati pri rekonstrukciji v stanovanju. »To ni pošteno ne do žrtve ne do njegove družine, slabo pa je tudi za dr. Noviča in za celo Slovenijo. Nedopustno je, da pooblaščenec nima možnosti preveriti dejanskega stanja in sodelovati na obravnavah. Sami ocenite, kako pošteno sojenje je to,« se je pritožil Kunič, sodnikovo odločitev pa označil kot kršitev postopka. Po mnenju Hribernika je sodnik ravnal prav, saj da Kunič ni stranka v postopku.
Je pa Kunič večer pred rekonstrukcijo na lastno pest s kolesom preizkusil traso od Novičevega naslova do kraja umora. »V desni roki sem držal navigacijo, vozil sem počasi in na cilj prišel v petih minutah in 45 sekundah, pri čemer sem enkrat stal še na rdeči luči,« je opisal svoje raziskovalno delo. Po njegovem je namreč bistvo rekonstrukcije ugotoviti, ali bi dr. Novič v določenem časovnem intervalu lahko prišel do restavracije, ne pa iskati možnosti, zakaj ne bi. Pristavil je, da je sodnica Špela Koleta s strokovnimi sodelavci v prvem sojenju sama opravila vožnjo v roku časovnega intervala. Ravno pri tem pa prihaja do velikanskih razlik med obrambo na eni ter tožilstvom in zastopnikom na drugi strani. Po besedah Hribernika je namreč vrhovno sodišče ob razveljavitvi prvotne obsodilne sodbe štelo oziroma ocenilo, da je imel Novič usodnega večera le pet minut časa, da pride na kraj umora, to je od 19.33 do 19.38, ko naj bi se zgodil sam umor. Kunič pa se s takšno oceno ne strinja. Po njegovem izračunu je imel Novič na voljo 12 minut.
