Konec oktobra 2023 je dijak prvega letnika srednje šole v Ljubljani med poukom in v družbi več sošolcev narisal skico oziroma nekakšen načrt, s katerim naj bi napovedal razstrelitev šole z bombami. Ravnateljica šole je anonimno prijavo o morebitni grožnji prejela tri mesece po nastanku skice, petnajstletnika so začasno suspendirali, konec februarja 2024 pa ga je učiteljski zbor izključil iz šole.
Po njihovih trditvah je bila namreč že sama skica oziroma njen obstoj objektivno nevarno dejanje, s čimer se na sodišču niso strinjali. Po sproženem upravnem sporu je upravno sodišče konec oktobra istega leta odločilo, da je bila izključitev nezakonita. Na vrhovnem sodišču so revizijo šole zavrnili in ugotovitev upravnega sodišča potrdili.
Celovita presoja
»Jasno je treba razlikovati med občutkom ogroženosti in konkretno nevarnostjo za življenje ali zdravje. Za izključitev ne zadošča splošen strah, vznemirjenje ali abstraktna možnost, da bi neko dejanje lahko povzročilo škodljive posledice. Obstoj konkretne nevarnosti mora izhajati iz objektivno ugotovljenih in navzven zaznavnih okoliščin,« je ključno ugotovitev vrhovnega sodišča izpostavila najstnikova odvetnica Mina Kržišnik.
Po mnenju vrhovnih sodnikov je odločilna celovita presoja – upoštevati je treba naravo in vsebino ravnanja, način, čas in kraj dogodka, morebitni dostop do sredstev za izvedbo, izjave in ravnanja dijaka ter njegovo vedenje pred dogodkom in po njem. Nobena okoliščina sama po sebi ni nujno zadostna. V vsakem posameznem primeru mora biti nevarnost dejansko ugotovljena, ne zgolj hipotetična, so navedli.
Dijakova mama je že vse od začetka poudarjala, da je njen sin storil napako, da je ravnateljica s klicem na policijo ravnala prav ter da si je takrat petnajstletni sin zaslužil kazen, a vzgojno in dejanju primerno, ne pa pretirane.
Na vrhovnem sodišču so po navedbah odvetnice Kržišnikove jasno povedali, da je fantovo ravnanje lahko zahtevalo ustrezen vzgojni odziv šole, ni pa izpolnjevalo zakonskih pogojev za najstrožjo sankcijo – izključitev.
»Prav v tem je bistvo odločitve: resnost teme ne more nadomestiti ugotavljanja dejstev in izpolnjevanja zakonskih pogojev,« je še dodala odvetnica.
Brez opravičila
»Našega življenja ta 'zmaga' ne bo spremenila,« je za Dnevnik odločitev sodišča komentirala mama najstnika, ki bo kmalu postal polnoleten. Da je bila nad sinovim dejanjem razočarana, je pojasnila že v preteklosti, vseeno pa je vesela, da so na več stopnjah sodišč potrdili to, pri čemer so sami vztrajali že od začetka.
»Bil je odgovoren za sliko, a je že sam povedal, sošolci pa so potrdili, da je šlo za hec. Nespameten, a vendarle hec,« je še dejala. Petnajstletnik je takrat risbo, nespametno in neodgovorno dejanje, nemudoma iskreno obžaloval, v času njenega nastanka se ni zavedal, kaj bi lahko z njo povzročil.
Na šoli že takoj po incidentu niso imeli zanje nikakršnega posluha, ravnateljica pa jih tudi potem, ko je sodišče odločilo, da se je motila, ni poklicala, kaj šele da bi se opravičila. »Storila je napako, odgovornosti zanjo pa ni sprejela. Tega, kar je zahtevala od mojega sina, sama ni bila sposobna storiti. Ni občutila nobene posledice svoje odločitve, moj otrok pa je vse odtlej v hudi stiski,« najstnikova mama še vedno ne more povsem verjeti.
Na vložitev odškodninskega zahtevka oziroma tožbo zoper šolo se družina že pripravlja, trenutno so v fazi zbiranja dokumentacije.