Nekega junijskega dne leta 2022 okoli 12. ure je gospa dobila klic neznane osebe, ki se ji je predstavila kot »Microsoftova podpora«. Sledila je njenim navodilom in jo seznanila tudi z osebnimi varnostnimi elementi svoje spletne banke. Ko ji je, kot je opisala kasneje, zadeva postala čudna, je poslala moža na banko. Uslužbenki je rekel, da je »žena z nekom na vezi«, in (okoli 14.30) zahteval blokado vseh njunih računov. Uslužbenka je blokirala njune kartice, nakar je nekaj po 16. uri gospa z banke dobila obvestilo o treh prenosih sredstev z njenega računa. Zgodili so se v pol ure: dva evra, 29.999 in 43.900 evrov. V banki so povedali, da je račun izpraznjen in da se plačil, ko so enkrat odobrena, ne da več ustaviti. Potem ko se je naslednji dan ponovno oglasila na banki, je ta od banke prejemnice zahtevala ustavitev plačil. A denarja ni bilo več na računu.
Gospa je proti banki vložila tožbo, zahtevala je vračilo 73.901 evra. Očitala ji je, da je kljub moževemu opozorilu blokirala le bančne kartice. Njegova zahteva, naj blokirajo vse račune, za povprečnega uporabnika ne pomeni le blokade kartic, temveč tudi spletne in mobilne banke, je menila. Priznala je, da je ravnala premalo skrbno, a izrazila prepričanje, da s skrbnim ravnanjem banke do odtujitve denarja ne bi prišlo.
Ravnala skrajno nepazljivo
Banka je odgovarjala, da so prevaranti vstopili v spletno banko izključno po tožničini krivdi, saj jim je zaupala varnostne elemente. Ko je mož rekel, da je »žena z nekom na vezi«, ni omenil, da naj bi ji prek računalnika vdirali v spletno banko. Ni zahteval blokade spletne in mobilne banke, ampak le kartice in računa. Njegov opis ni bil dovolj jasen, da bi uslužbenka lahko sklepala, da gre za Microsoftovo prevaro, je še trdila banka.
Prvostopenjsko sodišče je tožbo zavrnilo, tožničino ravnanje je ocenilo kot hudo malomarno. Neznani osebi je omogočila dostop do varnostnih elementov, izvedla korake, ki jih je od nje zahtevala, in sporne transakcije potrdila s SMS-žetoni. Kljub temu da je pred potrditvijo posumila, da je nekaj narobe, in v banko poslala moža.
Da je ravnala skrajno nepazljivo in »zanemarila skrbnost, ki se pričakuje od vsakega človeka«, se je strinjalo tudi višje sodišče. Poudarilo je, da te vrste zlorab niso bile nič novega, nanje so opozarjali banke in mediji. Tako je na podlagi zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED) razsodilo, da banka izgubljenega denarja ni dolžna povrniti.
Tudi banka premalo skrbna
Je pa nato primer presojalo tudi skozi določbe obligacijskega zakonika, ki na splošno urejajo poslovno odškodninsko odgovornost. Spraševalo se je, ali je banka izpolnila svoje obveznosti. Pri tem je izhajalo iz tožničinega očitka, da se banka na moževo zahtevo ni odzvala tako, da bi popolnoma onemogočila razpolaganje z denarnimi sredstvi na računih. Sodišče je ocenilo, da iz tistega, kar je mož rekel uslužbenki, jasno izhaja zahteva po takšni blokadi, da bo razpolaganje z njenimi denarnimi sredstvi onemogočeno in bodo na varnem. Te zahteve pa banka ni izpolnila v celoti, saj spletne banke ni blokirala. Zahtevo po blokadi računov je zavrnila, češ da take storitve ne omogoča.
Uslužbenka je pričala, da je glede na izjavo, da je »z nekom na vezi«, posumila na prevaro. A je pomislila le na kartično zlorabo. Sodišče je tako sklenilo, da je tudi banka ravnala s premajhno skrbnostjo in prispevala k škodnemu dogodku. S tožnico naj bi bili odgovorni v enaki meri, v 50 odstotkih. Zato je banki naložilo plačilo 36.950 evrov.
Zdaj je primer na vrhovnem sodišču. Odločalo bo o tem, ali se res lahko v primeru neodobrenih plačilnih transakcij, za katere ZPlaSSIED kot specialni predpis izrecno ureja porazdelitev odgovornosti med ponudnikom in uporabnikov plačilnih storitev, glede odgovornosti za isto škodo dodatno in vzporedno uporabijo tudi splošna pravila poslovne odškodninske odgovornosti iz obligacijskega zakonika.