Na ljubljanskem okrožnem sodišču sta bila obsojena Gregor H. in Fitnete P., prvi zaradi kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, druga pa zaradi dajanja daril za nezakonito posredovanje. Gregor H. je pred desetimi leti kot socialni delavec v azilnem domu na ljubljanskem Viču od državljanke Republike Kosovo Fitnete P. zahteval 2000 evrov za nedovoljeno posredovanje pri pridobivanju statusa begunca. Oba sta bila obsojena na pogojno kazen.
Kot je razvidno iz sodbe, je Kosovka v našo državo vstopila brez dokumentov in nastanili so jo v azilni dom. Vložila je prošnjo za azil, a so ji jo zavrnili. Ostala ji je pritožba na vrhovno sodišče, pri kateri pa naj bi ji pomagal socialni delavec. Rekel ji je, naj mu da 2000 evrov, ki jih bo predal neki uslužbenki sodišča, ta pa sodnici vrhovnega sodišča, ki bo odločala v njenem postopku. Ta sodnica naj bi potem postopek o pridobitvi priznanja begunca in prošnji za mednarodno zaščito za Kosovko in njeno družino vrnila v ponovno odločanje. V sodbi piše, da je Gregor H. kot socialni delavec izkoristil svoj domnevni vpliv, Fitnete P. pa je vedela, da za takšno ravnanje nima nobenih pooblastil.
Gregor H. je v zagovoru povedal, da prevzema vso krivdo. Priznal je, da je prejel dva tisočaka od soobtožene, da to ni bilo prav in mu je zelo žal. Kot je razložil, je Fitnete P. želel pomagati, da bi z otroki lahko ostala v Sloveniji. Od vse družine je najprej spoznal njenega partnerja, saj je takrat v domu delal na oddelku za samske moške. Videl je, da gre za nasilneža: za človeka, ki ne prenese, da mu kdo reče ne, bil je zelo agresiven, zlasti do šibkejših, in takšen je bil tudi do svoje družine.
Pritožbe sploh ni bilo
Ko je bil premeščen na družinski oddelek, je spoznal tudi Fitnete P. in otroke. Ugotovil je, da so resnično žrtve partnerja oziroma očeta, ki je bil tudi zaprt zaradi tihotapljenja tujcev brez dokumentov. Kot se je zagovarjal, je Kosovka izrazila jasno željo, da bi s partnerjem prekinila zvezo, in odločil se je, da ji bo pomagal. S sodelavci so po njegovih besedah vse skupaj nekako speljali tako, da bi ostala v naši državi, s tem da bi se postopek vrnil v ponovno odločanje in bi dobila mednarodno zaščito iz človekoljubnega razloga. Njen partner ga je sicer že prej nagovarjal, da mu plača, da bi pri inšpektorici zanje uredil status. A ga je zavrnil. Kasneje, ko je bil partner v zaporu, pa je videl priložnost, da pomaga Fitnete in otrokom. Kot se je zagovarjal, se je pozanimal in ugotovil, da se to da, in sicer tako, da določenim osebam plačaš 2000 evrov. One potem uredijo, da »določena sodnica odloči tako, da se postopek vrne v ponovno odločanje«. Toda potem Kosovkin odvetnik sploh ni napisal pritožbe, tako da »zadeva ni šla skozi«, je še povedal v zagovoru.
Zaradi prejemanja koristi za nezakonito posredovanje je bil obsojen na eno leto zapora s preizkusno dobo dveh let ter plačilo 600 evrov stranske denarne kazni. Fitnete P. pa na osem mesecev zapora z dveletno preizkusno dobo in 400 evrov denarne kazni. Sodba še ni pravnomočna.