Ocena prometne varnosti v državah EU za leto 2021 je za Slovenijo slaba. V EU je v prometnih nesrečah v povprečju umrlo 44 ljudi na milijon prebivalcev, pri nas 54. Zasedamo 20. mesto. V primerjavi s predpandemičnim letom 2019 se je število žrtev povečalo za 12 odstotkov, kar je največja rast v državah EU. Pravzaprav so rast ugotovili le v treh članicah, povsod drugje zaznavajo precejšnje zmanjšanje. Evropska komisija sicer pri Sloveniji opozarja, da v majhnih državah številke običajno nihajo iz leta v leto in da je osnovni trend mogoče zaznati šele v daljšem časovnem obdobju. Tudi na Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) pravijo, da bi bilo zaradi lanskega povečanja števila smrtnih žrtev še prezgodaj sklepati, da se začenja trend izrazitega slabšanja prometne varnosti.
»Statistiko prikazujemo z metodo drsečih povprečij petletnih obdobij, ki še vedno kažejo upad najhujših prometnih nesreč, četudi je najbolj žalosten statistični kazalnik, 115 umrlih na naših cestah v lanskem letu, precej slabši kot zadnjih pet let, ko v povprečju ugotavljamo malce manj kot sto umrlih na leto,« pojasnjuje Jure Kostanjšek, generalni sekretar AMZS. Prezgodaj je torej za oceno, ali je lansko poslabšanje naključno ali gre že za obrnjen trend, ki bi terjal razmislek o potrebnih ukrepih.
Treba je razumeti vzroke
Analiza AMZS za lani kaže, da je bila varnost spet zelo slaba pri motoristih in mopedistih, kolesarjih in pešcih. Razočarala je skromna uporaba varnostnega pasu, med umrlimi jih je bilo kar 42 odstotkov nepripetih. Velika težava je bila znova alkohol, 30 odstotkov povzročiteljev smrtnih nesreč ga je imelo v krvi preveč. Ustanovitev avtocestne policije AMZS ocenjuje kot dobrodošlo, opozarja pa, da se večina najhujših nesreč zgodi na regionalnih cestah in v naseljih, zato je tu potreben učinkovit nadzor. Sicer pa bodo, tako AMZS, dolgoročno k izboljšanju varnosti prispevali varnejša in tehnološko izpopolnjena vozila, boljša infrastruktura ter tudi kultura in večja ozaveščenost voznikov. Nadaljnji koraki do zmanjšanja najhujših nesreč bodo tako zahtevnejši.
Znova opozarjajo na svojo dolgoletno pobudo, da bi policija ob nesrečah pridobivala natančnejše in kakovostnejše podatke, na podlagi katerih bi lahko natančneje analizirali vzroke za nesrečo. Pri avtomobilistih ali motoristih denimo tudi podatke o vrsti vozila, stanju, starosti in tlaku pnevmatik, o cesti in cestni opremi na kraju dogodka. Pri kolesarjih, ali je šlo za mestno, športno kolesarjenje, kolesarjenje v skupini. Pri pešcih pa, na primer, ali se je nesreča zgodila v temnem delu dneva, o barvi oblačil, uporabi odsevnih teles, hoji posamezno ali v skupini. »Brez natančnega razumevanja vzrokov bodo skupna prizadevanja pri preventivi, zakonodajnih spremembah ali policijskem nadzoru občutno manj ciljno pravilno usmerjena in s tem občutno manj učinkovita, kot bi lahko bila,« pravi predsednik AMZS Andrej Brglez. Je pa prepričan, da lahko za varnost največ stori vsak sam. »Če jaz pazim na druge in hkrati upam, da tudi drugi pazijo name, smo vsi varnejši in je krog sklenjen. Taka mora biti miselnost prometne varnosti. Torej, vsak pri sebi lahko naredi največ – zase in za druge,« meni.
Med pobudami za prihodnost AMZS predlaga tudi program za starejše voznike. Analize zadnjih let kažejo, da so mladi kljub manj izkušnjam vse varnejši vozniki. Kar je rezultat dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov in drugih preventivnih aktivnosti. Pri drugih starostnih skupinah pa kljub varnejšim vozilom in boljšim cestam, a brez sistematičnega dela z vozniki, napredka ni – pri starostni skupini nad 65 let število povzročiteljev nesreč celo strmo narašča. AMZS razmišlja tudi o sankcioniranju kršiteljev, še zlasti povzročiteljev hujših nesreč, v obliki višjih zavarovalnih premij, tako za zdravstveno zavarovanje kot zavarovanje vozil. Želijo si tudi nacionalnega avto-moto športnega objekta, ki bi željnim adrenalina omogočal, da ga izživijo v varnem okolju.
Za dvig prometne kulture
Tudi infrastrukturno ministrstvo in agencija za varnost prometa (AVP) o v uvodu navedeni statistiki menita, da je treba upoštevati trende v daljšem časovnem obdobju. In da ob večjem obsegu prometa (12,8 milijarde prevoženih kilometrov v letu 2013 v primerjavi s 13,7 milijarde lani) petletna drseča povprečja kažejo na upad nesreč in njihovih posledic. Opozarjata tudi na posledice pandemije, s katero so se precej spremenili vozniški vzorci in potovalne navade, vedenje v prometu pa je postalo bolj tvegano in neodgovorno. Manjša je uporaba javnega prevoza, pojavili so se e-skiroji, električna kolesa in druga lahka motorna vozila. Na AVP poudarjajo, da so že lani opozarjali na poslabšanje varnosti, letos pa so podvojili število nacionalnih preventivnih akcij.
Prepričani so, da lahko do leta 2030 dosežemo ključno zmanjšanje števila smrti in hudih poškodb. »Treba pa se je zavedati, da je človek odločilen za kar 93 odstotkov nesreč. Vsi, ki načrtujejo, gradijo, upravljajo in uporabljajo ceste in vozila, si delijo odgovornost za preprečevanje ali zmanjšanje posledic trka, tisti, ki se po trku odzovejo, pa za lajšanje poškodb. Pandemija nas je naučila, da se razmere na področju kopenskega prometa nenehno spreminjajo. Predvideti moramo nove tehnologije, nove oblike prevoza, avtomatizirano in povezano vožnjo, nove vedenjske spremembe in trajnostne cilje in tudi prakse vožnje,« navajajo. V novi resoluciji do leta 2030 se bodo osredotočili na pet stebrov: multimodalni promet in načrtovanje rabe zemljišč, varno infrastrukturo, varna vozila, varno uporabo cest in odzivanje po prometni nesreči. Upoštevati bo treba novo stvarnost in vse sodobne razsežnosti prometa. Kot ključne izzive naštevajo hitrost, alkohol, uporabo mobilnih naprav med vožnjo, vključevanje novih vozil, starejše voznike, varen prevoz blaga in zagotavljanje ustrezne usposobljenosti in kompetenc vseh v prometu.
Policija, ki je sicer pristojna za izvajanje nadzora v prometu, pa vidi prihodnost v kakovostnem nacionalnem programu, ki naj združuje zdravstvo, šolstvo, infrastrukturo, predpise, nadzor, civilno družbo, odgovorna podjetja, občine, redarstva, šole vožnje in druge. Kot zelo pomembno ocenjujejo izobraževanje in nadaljevanje gradnje kolesarske infrastrukture, predvsem pa dvig prometne kulture. Policija navaja, da trenutno izstopa varnost pešcev, kolesarjev in motoristov ter mopedistov, pa tudi voznikov e-skirojev. Med vzroki za nesreče pa hitrost ter kot sekundarni vzrok alkohol in droge. x
.jpg%20)
