Maribor. Podjetnika Nika Štekarja, ki je pred petimi leti na prošnjo sanitarnega inšpektorja Zlatka Babiča v svoji proizvodnji v Hočah spekel piškote s prepovedano sestavino THC, je mariborsko okrožno sodišče tudi na ponovljenem sojenju spoznalo za krivega.
Bizarna zgodba o peki sumljivih piškotov najbrž ne bi nikoli prišla na plan, če se ne bi podjetnik 12. avgusta 2017 poigral s svojimi gosti in jim ponudil pecivo, ne da bi jih opozoril, kaj je v njem. Mlajše dekle in fant sta snedla skoraj celo škatlo piškotov in zaradi tega pristala v bolnišnici. Tam so ugotovili, da je razlog za njuno izredno slabo počutje zastrupitev s THC.
Tri leta kasneje so Štekarja na mariborskem sodišču obsodili na pogojno kazen 15 mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Sodbo so potrdili tudi višji sodniki, a jo je Štekarjevi zagovornici Simoni Marko uspelo zrušiti na vrhovnem sodišču. To je presodilo, da na sojenju ni bilo dokazano, da je Štekar vedel, da je v masi, ki mu jo je prinesel inšpektor Babič, THC. Zato je sodbo razveljavilo.
Tudi na ponovljenem sojenju je Štekar zanikal tožilske očitke, da je še kako dobro vedel, kaj mu je Babič prinesel v masi. »O THC nisem vedel nič. Ne bi se šalil z nečim, kar ne sodi v obrat. Tega nisem naredil nikoli prej niti kasneje – in niti takrat,« je vztrajal. Sodnico Matejo Kamenšek Gornik je skušal prepričati, da je inšpektor k njemu prišel z izkaznico, mu dal svoje maslo ali margarino, on pa mu je po recepturi slaščičarskega obrata spekel piškote, za katere ga je prosil. »Nobenega posebnega vonja ni bilo, keks sem tudi pokusil,« se je izgovarjal pred sodnico.
Zakaj bi prinesel le maslo
Obtoženi pa vseh piškotov ni izročil Babiču, ampak jih je eno škatlo zadržal in jih, kot rečeno, ponudil gostom v svojem lokalu. Ne da bi vedeli, da gre za kolačke iz opojnega masla, so si postregli z njimi. Mlajši par jih je skupaj pojedel kar dvajset. Že na terasi lokala je oba obšla slabost, zato je družba pri šefu slaščičarne preverila, ali je kaj primešal k moki. Odgovoril jim je, da ne, po pričevanju dekleta, zastrupljenega s THC, pa se je ob tem sumljivo nasmihal.
Babič je tudi v ponovljenem sojenju pričal, da je slaščičarja seznanil, da je v masi THC. Tudi višja tožilka Januša Kušar Rotman Štekarjevemu zagovoru ni verjela, saj je vedel, da Babič na svojem dvorišču goji konopljo. Vztrajala je, da ga obsodijo na enako kazen kot prvič. Po drugi strani pa je zagovornica predlagala oprostilno sodbo. Med drugim je poudarila, da obtoženi ne bi upal tvegati do te mere, da bi sporno maso za piškote hranil več dni v hladilniku, če bi vedel, kaj je v njej.
Sodnica na koncu v Štekarjevo krivdo ni podvomila, med drugim zato, ker sodišče iz življenjskega in logičnega vidika ni moglo sledili temu, da bi bil Babič obtoženemu za peko piškotov prinesel zgolj eno sestavino, nekaj malega masla. Slednjega v proizvodnji Štekarju najbrž ni manjkalo, saj ga po pričevanju partnerice obtoženega hranijo v velikih, deset- do dvajsetkilogramskih embalažah. Mariborsko sodišče je tako v ponovljenem sojenju v celoti sledilo predlogu tožilke in Štekarja tudi v drugo obsodilo na pogojnih 15 mesecev zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let.
