Brez zagovora obtoženega je minil začetek glavne obravnave zaradi eksplozije bombe, ki je konec lanskega decembra odjeknila v Ulici Mire Miheličeve v bližini fužinskega družinskega parka Muste. Tožilstvo zaradi kaznivih dejanj povzročitve splošne nevarnosti in nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva preganja 23-letnega Luko Jemca, čigar biološke sledi so kriminalisti našli na ostankih vojaške ročne bombe M52. Eksplozija na srečo ni ranila nikogar, je pa povzročila več poškodb na dveh hišah (drobci bombe so poškodovali fasado, žleb …) in avtomobilih. Oškodovanci so priglasili za več kot 13.000 evrov škode, pri čemer pa nekateri sodišču še niso javili, kakšno odškodnino bodo zahtevali.
Krivde ne priznava
Obtoženi Jemec, ki ga zagovarja odvetnica Tina Boštjančič in je od februarja v priporu, se na sojenju za zdaj ni zagovarjal, krivde pa ne priznava. Zagovor bo tako morda podal šele naknadno, obramba pa želi s pomočjo sodnega izvedenca za telekomunikacije, ki ga je sodišče že postavilo, najprej razčistiti gibanje in aktivnost Jemčevega telefona, saj pričakuje, da ga bodo izsledki izvedenca razbremenili.
Med sojenjem bo treba razjasniti tudi nekatere druge okoliščine. Tožilstvo Jemcu očita, da naj bi ročno bombo odvrgel 19. decembra malo pred pol eno zjutraj. Poleg poškodb, ki jih je povzročila, je eksplozija ogrozila tudi stanovalce v eni izmed hiš. Gre za hišo, v kateri živita mama, partnerica in dva otroka Kranjčana M. S., ki naj bi bil po neuradnih informacijah pred več kot desetimi leti vpleten v tihotapljenje večjih količin marihuane.
Več nejasnosti
Stanovalcev prve hiše na glavni obravnavi še niso zaslišali, sta pa pred sodnico Kristino Janjac Otorepec pričala stanovalca iz sosednje hiše, ki je bila prav tako poškodovana. Da je bil tedaj s starši v BiH, je povedal dijak, ko jih je poklical sosed in jim povedal za eksplozijo. Kot je razumel, naj bi sosed najprej mislil, da je počila petarda, policisti pa so nato ugotovili, da je šlo za bombo. Ko so prišli domov, so videli, da je eksplozija poškodovala tudi njihovo hišo in očetov kombi. Eksplozijo je posnela tudi varnostna kamera, ki pa je usmerjena v drugo smer – proti parkirišču, saj so jo namestili, potem ko so mu ukradli motor. S posnetka, ki so ga predvajali na sojenju, je tako eksplozijo mogoče zgolj slišati, na posnetku pa se vidi le prah, ki se je dvignil po njej. Na vprašanje tožilke, ali je morda pred tem slišal za kakšne grožnje, je mladi stanovalec odgovoril nikalno.
Da so bili v tistem času v BiH, je na sodišču pričala tudi njegova mati, ki prav tako ni slišala za kakršne koli grožnje. Iz njenega pričanja, kdaj so odšli v BiH in kdaj jih je sosed, ki je na Fužinah le občasno, saj živi v Kranju, obvestil o eksploziji, je bilo sicer mogoče razumeti, kot da je bomba eksplodirala noč prej. Že v sodni preiskavi je povedala tudi, da naj bi sosed v telefonskem pogovoru dejal, da je »branil neke otroke« in da je verjetno zato prišlo do dogodka. Je pa sama vse te informacije dobila od moža, ki je neposredno govoril s sosedom.
Na sojenju bo tako treba razčistiti še marsikaj, tako glede same časovnice kot tudi motiva za eksplozijo. Zato bo treba najprej počakati na pričanje M. S., nato pa tudi obtoženega, če se bo za zagovor sploh odločil.