Starejši možakar je na domačem dvorišču v kraju Vrba nastavil past, v katero se je januarja 2014 ujel pes. Ujet za spodnjo čeljust se kljub trudu ni mogel osvoboditi, zlomila mu je spodnjo čeljust in polomila zobe. Bil je povsem nemočen, a to moškemu še ni bilo dovolj. Z ostrim robom rovnice je psa usekal po glavi in mu zdrobil čelnico, pretine čelne votline in zgornje školjčne votline, lamele sitkinega blodnjaka, senčni podaljšek leve ličnice ter poškodoval žile širšega področja glave. To je povzročilo obsežne zunanje krvavitve in krvavitve v podkožje čela, mišice glave, oči, sinuse in možgane, žival je izkrvavela in poginila. Možakar je dobil pogojno kazen.
Da bi on nastavil past, je zanikal, dopustil pa je »kakšen udarec« s topim orodjem. Rekel je, da se je branil pred napadom psa. Njegov zagovor sta izpodbila sodni izvedenec veterinarske stroke in obducent. Izvedenec je na podlagi poškodb ocenil, da se je pes ujel v past dvigalko, namenjeno lovu na manjšo divjad, recimo lisice (pasti sicer nikoli niso našli). Prav tako je ugotovil, da poškodbe niso nastale zgolj zaradi enega močnega udarca s palico po glavi, po katerem bi pes obležal nezavesten, kot je trdil obsojeni. Po ujetju je bil še živ, pri zavesti in je trpel, je ugotovil izvedenec.
Past nastavil že prej
Med sojenjem je prišlo na dan, da možakarju nastavljanje pasti ni tuje. Po pripovedovanju neke priče se je kaki dve leti prej v past ujela tudi njena psička. S tačko, poškodovano do kosti, jo je rešil ravno lastnik v spornem dogodku poginulega psa. Odnesel jo je k lastniku in povedal, da jo je našel v pasti v bližini obsojenčevega doma. In da je potem pritekel obsojeni z motiko ali rovnico v roki, da bi jo pokončal. Slednji je na sodišču glede tega najprej povedal, da ga sploh ni bilo tam, kasneje, soočen s pričo, pa izjavil, da je z rovnico delal v vinogradu in da psičke ni nameraval ubiti. Na naslednjem zaslišanju pa je navajal, da je nastavil past, ki jo je pozneje vzel lastnik poginulega psa. Dodal je še, da se je v past ujela psička, ki je preganjala srne. In da je past nastavil, ker so »lisice nosile kure«.
Možakarja so na celjskem okrajnem sodišču obsodili na pogojno kazen pet mesecev zapora z dveletno preizkusno dobo. Čeprav je tožilstvo trdilo, da je kriv mučenja živali, je sodišče dejanje prekvalificiralo v milejše kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Menilo je, da nista dokazana zakonska znaka mučenja živali, in sicer »surovo ravnanje« in »pogin, povzročen na krut način«. Višje sodišče se je strinjalo, je pa menilo, da moškemu lahko na podlagi zbranih dokazov očitajo le en udarec z rovnico in ne tri, kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Zato mu je pogojno kazen znižalo na štiri mesece.
Surovo in kruto
Primer je nedavno obravnavalo tudi vrhovno sodišče. Zahtevo za varstvo zakonitosti je vložilo tožilstvo, prepričano, da je šlo za tipično obliko kaznivega dejanja mučenja živali. Vrhovni sodniki so se strinjali. Ugotovili so, da za surovo ravnanje zadostuje opis, da se je v past, ki jo je nastavil obsojeni, ujel pes, ki je bil zaradi tega v predelu gobca hudo poškodovan. Uporaba pasti je namreč po zakonu o divjadi in lovstvu in zakonu o zaščiti živali v Sloveniji prepovedana, ker živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje ali škodi njenemu zdravju oziroma povzroči njeno nepotrebno ali neprimerno usmrtitev. Zgolj v omejenem obsegu ali pod določenimi pogoji se lahko uporablja za lov na divjad in kot taka torej nikakor ni namenjena lovu na psa, so zapisali vrhovni sodniki.
V obsojenčevem ravnanju so prepoznali tudi povzročitev »pogina, povzročenega na krut način«. Psa je usekal po glavi in mu povzročil še dodatne poškodbe, ki so skupaj s prejšnjimi, povzročenimi s pastjo, povzročile krvavitve in nato pogin. Smrt ni bila hipna, ampak je žival trpela.
Vrhovni sodniki so tako ugotovili, da je bil zakon kršen, v pravnomočno sodbo pa niso posegali, saj je šlo za napačno uporabo materialnega prava, ki jo je sodišče prve stopnje storilo v obsojenčevo korist.