Moški, ki je bil z ženo sredi razveze, je zmontiral več posnetkov spolnih odnosov med njim in njo ter jih prek elektronske pošte poslal na nekaj naslovov. Na naslov njene hčerke, odvetnika, ki je ženo zastopal v razveznem postopku, in njegove pisarne ter še eni odvetnici, ki jo je zastopala. Obtožili so ga kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja in sesti je moral na zatožno klop ljubljanskega okrajnega sodišča. Očitali so mu, da je posredoval naprej datoteko z video vsebino, ki jo je predhodno zmontiral brez vedenja in soglasja žene in je bila opremljena z žaljivimi komentarji na njen račun. Ker je omogočil, da se je s tem seznanilo več oseb, je občutno posegel v oškodovankino zasebnost, je še pisalo v obtožnem predlogu.
Snemal s soglasjem
Najprej je bil obsojen, dobil je pogojno kazen šest mesecev zapora s preizkusno dobo treh let, oškodovanko pa so s premoženjskopravnim zahtevkom 27.500 evrov napotili na pravdo. Po kazenskem zakoniku je neupravičenega slikovnega snemanja kriv tisti, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegovega soglasja in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost ali kdor takšno snemanje neposredno prenaša tretji osebi (ali ji tak posnetek prikazuje ali kako drugače omogoči, da se z njim seznani).
Obtoženčev zagovornik je v pritožbi na višje sodišče kritiziral ugotovitev prvega sodišča, da je obtoženi seksualno vsebino snemal brez oškodovankinega soglasja. Pritožbeni senat se je strinjal, ocenil je, da ni šlo za skrivno snemanje. Kot je zapisal v sodbi, je iz vsebine posnetkov razvidno, da je snemal s snemalno napravo v roki, oškodovanka je bila medtem v neposredni bližini. Večkrat je bila proti njemu obrnjena neposredno z obrazom. Nekateri posnetki so bili narejeni z bliskavico, svetlobni učinek je morala zaznati tudi ona. Na enem se vidi vrvica kot del snemalne naprave, na drugem pa senca snemalne naprave (glede na obliko je šlo za manjši fotoaparat) v zraku. Enkrat je slišati tudi besede »zdaj pa za trenutek odloži fotoaparat …«, so bili argumenti višjega sodišča.
Ni šlo za »javno objavo«
Ker slikovno snemanje s soglasjem ne predstavlja kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja, so sodniki preverili še, ali je morda šlo za kakšno drugo kaznivo dejanje. Zakonodajalec je ravno zaradi primerov tako imenovane maščevalne pornografije z novelo kazenskega zakonika kaznivemu dejanju zlorabe osebnih podatkov dodal še očitek zoper tistega, ki »javno objavi posnetke ali sporočila druge osebe s seksualno vsebino brez privolitve te osebe ter s tem huje prizadene njeno zasebnost«. Pri tem javna objava pomeni objavo prek medija (televizije, časopisa, spletnega portala ali drugega javno dostopnega mesta na internetu, družbenega omrežja in tako dalje) ali če gre za drugo dejanje, »katerega posledica je seznanitev splošne javnosti z osebnimi podatki prizadetega«. Zagrožena kazen je od tri mesece do tri leta zapora. A to kaznivo dejanje ni izpolnjeno, če storilec posnetke ali sporočila sporoči le manjšemu krogu ljudi znotraj družinskega kroga ali kroga osebnih znancev.
V konkretnem primeru se je s posnetkom seznanilo šest oseb. Dva odvetnika in tri zaposlene v odvetniški pisarni ter oškodovankina hčerka. Iz oškodovankinega kroga je bila torej le ena oseba, ostala peterica pa po oceni sodišča pomeni manjšo, omejeno skupino ljudi, s čimer ni izpolnjen zakonski znak javne objave. Kar pomeni, da obtoženemu ni mogoče očitati neupravičenega slikovnega snemanja (niti kakšnega drugega kaznivega dejanja). »Pritožbeno sodišče tako kljub nedvomni moralni zavržnosti obdolženčevega ravnanja ugotavlja, da podlaga za uveljavitev kazenske odgovornosti zoper obdolženca ni podana (čeprav ni izključena ugotovitev morebitne njegove civilne odgovornosti),« so sodbo sklenili višji sodniki in obtoženega oprostili.