Geomehanik Metod Krajnc, ki si je ogledal okoli 60 plazov, je povedal, da bodo na tem plazu za sanacijo potrebne temeljite geomehanske preiskave, po oceni bo potrebno izvrtati od 10 do 15 vrtin do zdrave hribinske osnove.
»Voda, ki prihaja s strmega pobočja je zasičila območje nad hišami in sedaj išče svoje koridorje prek njive in ne najde izhoda«
"Pri plazu gre za to, da je v ozadju na pobočju odlomi rob trdega peščenjaka, spredaj v ravnini pa so te plasti preperele in je glineni nanos, voda, ki prihaja s strmega pobočja je zasičila območje nad hišami in sedaj išče svoje koridorje prek te njive in ne najde izhoda. Zato se ta voda spodaj pojavlja kot gejzir oziroma nastajajo tako veliki pritiski, da celo pobočje ne neki način dviguje in se s tem pelje v dolino", je pojasnil Krajnc.
Za rešitev bo po njegovih besedah potrebno na osnovi preiskav narediti tri primarne globoke drenaže v dolino, v diagonalo pa sekundarne drenaže, ki bodo dale vodi prost izhod, potem bo pobočje stabilno. Še vedno pa ni jasno, kaj bo s hišo, iz katere se je v nedeljo izselila družina, saj, kot kaže, voda v globini izpira pesek in zato hiša tone.
Na tem območju med njivami ni nobenih jarkov, ki bi omogočili prost izhod meteorne površinske vode
Krajnc opozarja, da na tem območju med njivami ni nobenih jarkov, ki bi omogočili prost izhod meteorne površinske vode, zato ta pronica v globine, terase, ki so bile nekoč, so poravnali, s tem pa porušili notranja ravnovesja.
Prav to je pogost pojav tudi na območju Ljutomera in Jeruzalema, sicer pa zaradi posegov, ki jih prožijo ljudje sami, nastane med 30 in 50 odstotkov plazov, je še dodal geomehanik.
Na občini Radenci so povedali, da denarja za ureditev plazov nimajo. Vse, kar so imeli v ta namen, so namreč že porabili pri reševanju drugih plazov, zato računajo na pomoč države.