Na sojenju 43-letnemu iraškemu državljanu Rašidu Azizu so znova zaslišali izvedenca za forenzične preiskave fotografij in posnetkov Gregorja Kovača. Očitke o terorizmu in o tem, da je bil Aziz aktivni borec Islamske države, tožilstvo namreč opira tudi na fotografije. Leta 2019 so namreč koalicijske sile v operaciji v Iraku, katere tarča je bil visok kurir Islamske države, zasegle več elektronskih nosilcev. Na njih so med drugim našli fotografijo, na katerih so ameriški preiskovalci prepoznali Aziza. Posnet naj bi bil v družbi uniformiranih moških, domnevno vojakov Islamske države. Eden od njih ima kazalec usmerjen proti nebu, kar naj bi bilo značilno za teroristične borce. Aziz vse povezave z Islamsko državo sicer že vse od začetka zanika; pravi, da nikoli ni pripadal Islamski državi, da divizije Dat El Savari, ki naj bi bila nekaj časa njegov delodajalec, ne pozna in da nikoli ni imel stika z orožjem.
Dodal še eno metodo
Izvedenec Kovač je izdelal izvedensko mnenje in naknadno še več dopolnitev. Na prvem zaslišanju, ko je senat še vodil sodnik Srečko Škerbec (kasneje ga je zaradi napovedane daljše odsotnosti nadomestila Maja Povhe), so se osredotočili na njegovo analizo že omenjene fotografije. Po ugotovitvah izvedenca za telekomunikacije je bila posneta z mobilnim telefonom decembra 2015. Moškega je primerjal z obtoženim in ocenil, da sta si zelo podobna. Ujemanje je ocenil s plus 4 na mednarodni lestvici ujemanja, ki ima razpon od minus 4 do plus 4. Pri čemer je opozoril, da ne gre za potrjevanje identitete, to ni v njegovi domeni, ker nima tega znanja. Moški na fotografiji ima sicer brado, ki zakriva precejšen del njegovega obraza, na glavi pa pokrivalo. Kar je pri obrambi vzbudilo vprašanja, kako je izvedenec sploh lahko ugotovil tako visoko ujemanje. Obtoženi sicer brade nima in trdi, da je nikoli ni imel. Razen 40 dni v letih 2010 ali 2011, ko si jo je pustil rasti v znamenje žalovanja ob smrti strica.
Naknadno so Kovaču dostavili še nekaj fotografij in Kovač je znova ugotovil ujemanje. Na zadnji obravnavi so največ časa posvetili njegovi ponovni primerjavi obtoženega s prej omenjeno fotografijo. Kovač je povedal, da je Aziza še enkrat obiskal v priporu in mu na novo »vzel mere« obraza, pri nadaljnji analizi pa je uporabil še eno dodatno računalniško metodo (geometrijske skladnosti), ki jo uporablja zadnjih šest mesecev. Njegova končna ugotovitev je, da gre za visoko stopnjo geometrijske in morfološke skladnosti. Je pa oceno zdaj za malenkost zmanjšal, in sicer na plus 3.
Izmerili brazgotino
Dvome obrambe o strokovnosti in zanesljivost teh ugotovitev je izvedenec komentiral z besedami, da so njegovi zaključki logični, strokovno utemeljeni, preverljivi in skladni z uporabljeno metodologijo. Zagovornik Žiga Podobnik je vztrajal, da je zaradi poraščenosti osebe in pokrivala primerjava z obtoženim praktično nemogoča. Kovač je odvrnil, da bi bil seveda brez brade rezultat natančnejši, prav tako ne more podati natančnejše ocene, ker so fotografije posnete v različnih časovnih obdobjih, pogojih, osvetlitvah, pod različnimi koti, kvaliteta vsake je drugačna.
Obtoženemu so na zadnjem naroku tudi izmerili brazgotino na trebuhu. Meri okoli 10 centimetrov. Aziz, ki je v Slovenijo prvič prišel marca 2019, preden so ga marca 2024 priprli, pa je v Ljubljani delal kot kuhar, pravi, da je poškodbo skupil aprila 2016 na poti v iraško mesto Tikrit. Ustrelili naj bi ga pripadniki Hezbolaha. Po ameriških podatkih, ki jih povzema tudi tožilstvo, pa naj bi imel poškodbo noge in trebuha že leta 2008. Takrat naj bi ga namreč Američani v Iraku zaslišali, a je imel drugo ime.
Senat pred koncem sojenja čaka še na odgovor iraških oblasti, ali je bil Aziz v tej državi že kdaj obsojen oziroma v kazenskem postopku. Aziz trdi, da ne in da ga ne iščejo, bi pa po njegovih besedah morebitna izročitev šiitskemu režimu zanj pomenila smrt. Avgusta bosta pretekli dve leti od vložitve obtožnice, tako da ga bodo takrat, ne glede na to, ali bo sojenje že končano, izpustili iz pripora.
