»Dve leti in tri mesece sem že preživel v prenatrpanem priporu, utrpel sem hudo duševno in fizično stisko. Poslabšalo se mi je zdravje. To je bil pravi pekel. Hude posledice je zaradi nepričakovane ločitve utrpel tudi moj mladoletni sin … Pripor je spodbudil veliko razmišljanja o moji prihodnosti in nadaljnjem življenju,« je v končni besedi povedal ruski državljan Aleksej Konjaškin, ki mu sodijo zaradi ogrožanja kibernetske varnosti.
Pred tem je tožilec Uroš Lesjak predlagal, naj mu sodnik Rok Kobal za eno kaznivo dejanje izreče dve leti zapora, za drugo leto in dva meseca, za tretje pa dvanajst mesecev zapora. S preklicem desetmesečne pogojne kazni, ki mu je bila izrečena že leta 2022, je nato predlagal štiri leta in osem mesecev enotne zaporne kazni. Poleg tega pa še ponovno odreditev pripora (ki mu je bil po dveh letih od vložitve obtožnice odpravljen septembra lani) zaradi ponovitvene nevarnosti in begosumnosti. »Nikoli se nisem skušal izogniti sodišču ne glede na visoko zagroženo kazen. Nisem pobegnil in o tem niti nisem razmišljal,« se je odzval Konjaškin.
Različni kupci
Ko so junija 2023 policisti vdrli v njegovo stanovanje v Ljubljani, Konjaškin ni imel dovolj časa, da bi na računalniku »kliknil« na šifriranje dostopa do vsebin. Tako so na računalniku našli podatke o številnih bančnih karticah in trgovalnih računih, podatke različnih podjetij, državnih ustanov, različne poverilnice (za dostop do uporabniških računov, denimo uporabniška imena in gesla), pripomočke za vdiranje v informacijske sisteme, povezave do informacijskih sistemov podjetij in tako dalje. Izkazalo se je, da je Konjaškin sodeloval na številnih forumih, tudi zloglasnem ruskem XSS na temnem spletu, in oglaševal prodajo prej omenjenih podatkov.
Vpleten naj bi bil tudi v vdore in nameščanje izsiljevalskih virusov. S programsko opremo je lahko upravljal mrežo okuženih računalnikov (botnet omrežje), v kateri naj bi bilo okoli 30.000 računalnikov po Evropi in svetu, nekaj med njimi tudi slovenskih. Med kupci podatkov naj bi bile tako kriminalne združbe, ki jih je zanimal samo denar, denimo podatki o karticah in bančnih računih, s katerih so nato pobirali sredstva. Drugi so se zanimali za podatke državnih bank, Nata, vladnih služb in tako dalje.
Samo radovednost
V obtožbi piše, da je na spletu pridobil podatke kartic nemških, španskih, avstrijskih in avstralskih bank ter jih v zameno za bitcoine od januarja 2021 do junija 2023 prodajal naprej. Na spletnem trgu XSS naj bi najprej uporabljal ime Juniper in nato Cacodemon. Konjaškin se je zagovarjal, da je ime Cacodemon uporabljala vsaj še ena oseba, Sergej Razumov iz Bernaula, ki ga je spoznal na spletu. Dokaz: račun je bil aktiven tudi še po njegovem priprtju. Tožilec je vztrajal, da so bile objave na tem računu do priprtja dokazano njegove, kasneje pa je v forum vstopil nekdo tretji. »Očitno je šlo za dogovor, da bi obtoženi potrdil svoj zagovor,« je dejal.
Poudaril je, da tudi sodni izvedenec dr. Mitja Štular ugotovil, da zaseženih računalnikov ni uporabljal nihče drug in da nobena od elektronskih naprav ni imela zunanjega dostopa. Konjaškin je obtožen tudi dveh konkretnih napadov na informacijski sistem, oškodovana sta bila Kristjan T. in Gregor K. Tožilec je zagovor, da je šlo zgolj za radovednost in raziskovanje (hotel naj bi le izvedeti, kako deluje njun strežnik), zavrnil.
Zagovornik Aleksander Pevec je, nasprotno, predlagal oprostilno sodbo. Kot že od začetka kazenskega postopka je tudi tokrat ponovil, da bi morali biti vsi obremenjujoči dokazi iz spisa izločeni (kar je sodišče že zavrnilo). Opozarjal je, da v obtožbi ni opredeljen kraj kaznivega dejanja, kritiziral pa tudi, da v postopek niso pritegnili oškodovancev. Po njegovem izračunu je obtoženi z bitcoini pridobil 4000 evrov protipravne premoženjske koristi, zato je kazen, ki jo predlaga tožilstvo, nesorazmerna, je še dejal. Sodba bo znana v petek.