Pred sodnico Nino Kodra Balantič je v sredo stopil Tomi Rumpf, ker naj bi med direktorovanjem na zavodu za blagovne rezerve v času epidemije covida zagrešil tri kazniva dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev in eno kaznivo dejanje šikaniranja. Oškodovanca sta znani žvižgač Ivan Gale in takratna vodja sektorja za državne blagovne rezerve Alojzija S.
Septembra 2020 je Rumpf odpovedal pogodbo o zaposlitvi Galetu. Uradno zaradi ponarejanja listin, po mnenju tožilstva pa je v resnici šlo za povračilni ukrep zaradi Galetovega javnega opozarjanja na (koruptivne) nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme. Rumpf se je zagovarjal, da je vršilec dolžnosti direktorja postal 22. aprila 2020, Gale pa je o spornih poslih v TV-oddaji govoril naslednji dan. O njih torej ni mogel vedeti ničesar. Poudaril je še, da je mesto direktorja prevzel na številne prošnje takratnega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Ob prevzemu položaja ga je na zavodu čakalo razsulo. Tako nonšalantnega odnosa, takšne brezbrižnosti, neodgovornosti in počasnosti še ni videl, je dejal in vztrajal, da je Gale izgubil službo zaradi izdaje nezakonite naročilnice za logistične storitve. Opozoril je še, da sta pozneje zavod in Gale sklenila sodno poravnavo. Zavod se je zavezal Galetu plačati 54.145 evrov, torej ni bil prikrajšan za nobeno pravico (do dela, plačila, plačila prispevkov, odpravnine …), je zagotovil Rumpf.
Potekel rok uporabe
Takratna vodja sektorja za državne blagovne rezerve Alojzija S. je odpoved dobila marca 2021. Tožilstvo trdi, da ne zaradi nesposobnosti, kot je bilo navedeno, pač pa zaradi prijave Rumpfovega domnevnega mobinga in ker je bila veliko na bolniški. Pritožila se je na delovno sodišče, ki je z zamudno sodbo odločilo, da je bila odpuščena nezakonito. A je zatem dobila novo odpoved, tokrat iz krivdnih razlogov. Rumpf je v zagovoru povedal, da je bila odgovorna za vodenje, načrtovanje, organiziranje, koordiniranje in nadziranje svojega sektorja ter da nobene od zadolžitev ni opravljala. Delo bi morala organizirati tako, da bi teklo nemoteno, tudi v primeru njene odsotnosti, je dejal. Po njegovih besedah je sodišče prvič razsodilo v njen prid, ker so zaradi napačno zabeleženega datuma odvetniki na tožbo prepozno odgovorili. Uspela je tudi s pritožbo na drugo odpoved, vendar tudi tokrat sodišče primera ni obravnavalo vsebinsko.
Za drugo odpoved je navedel dva razloga. Najprej je oktobra 2020 ugotovil, da je večini obraznih mask za radiološko varovanje potekel rok uporabe. Nekaterim že leta 2017, drugim 2019. Zato je uslužbenka dobila pisno opozorilo pred odpovedjo. Potem pa je sredi leta 2021 izvedel, da je januarja in februarja potekel rok uporabe še veliki količini snovi za dekontaminacijo sredstev, opreme in oseb, snovi za radiološko dekontaminacijo ter zaščitnim maskam in zaščitnim vrečam za dojenčke.
Ponižana in prestrašena
Alojzijo S. naj bi tudi poniževal, ji očital, da nič ne zna in ne ve, ponareja dokumente, ji odvzemal delo. Ustrahoval naj bi jo s kazenskimi ovadbami in disciplinskimi postopki, omalovaževal njeno zdravstvo stanje in očital, da zlorablja bolniško. Zaradi tega se je po trditvah tožilstva uslužbenka, tam zaposlena že več kot 21 let, počutila hudo ponižano in prestrašeno. Njegovo ravnanje naj bi povzročilo stanje akutne stresne reakcije in razvrščena je bila v tretjo kategorijo invalidnosti. Rumpf je očitke zanikal. Določene naloge da ji je res odvzel, a zato, ker je tožila, da je preobremenjena, in se je s tem strinjala. Obravnaval jo je kot vse druge, je zagotovil. »Zahteve, naj vsaj povprečno skrbno opravlja svoje delo, so bile povsem normalne in niso predstavljale trpinčenja,« je izjavil. Ter da se z njo na samem ni srečal več kot štirikrat, drugo je bilo na kolegijih. »V inkriminiranem obdobju sem bil z njo le 56 dni,« je poudaril. In dodal, da za poslabšanje njenega zdravstvenega stanja ni kriv on.