Policijska uprava Ljubljana je včeraj sklicala posebno tiskovno konferenco, na kateri sta skupaj nastopila šef kriminalistov Martin Rupnik in šef oddelka za tujce in državno mejo Matjaž Kondardi. Prvi je med drugim povedal, da se je na območju Ljubljane število premoženjskih kaznivih dejanj povečalo za 14 odstotkov. Ali je glede na prisotnost šefa oddelka za tujce ta statistika povezana s tujci? Da in ne.
Podatki so namreč naslednji. V zadnjih treh mesecih so policisti zaznali in preiskali več kaznivih dejanj tatvin in ropov. Dvaindvajset storilcev so aretirali zaradi 72 različnih kaznivih dejanj, vsi so pristali v priporu. Izstopa šest vlomov v župnišča v Grosupljem, Ivančni Gorici, Ribnici. Ko so aretirali osumljence, teh vlomov ni bilo več, je pojasnil Martin Rupnik. Preiskali so še štiri velike tatvine v Kočevju ter tri rope in nasilništvo v Ribnici. In kako je v Ljubljani? Dvanajst vlomov in tatvin so preiskali na območju Viča. Daleč največ jih je bilo v središču mesta, in sicer 11 tatvin, tri drzne tatvine, pet vlomov v gostinske lokale, trije oboroženi ropi trafik in deset primerov trgovine z drogo. »Naredili smo analizo javne varnosti v Ljubljani in prišli do podatka, da smo letos zabeležili 10.300 kaznivih dejanj, kar je 14 odstotkov več kot v enakem obdobju lani,« je še dejal Rupnik in poudaril, da so prav zato v mestu okrepili prisotnost uniformirane policije pa tiste v civilu, več je tudi vodnikov službenih psov. Tako so zaznali kar nekaj prekrškov in kaznivih dejanj, povezanih z drogami, pa tudi nekaj tatvin in ropov.
Vse več prosilcev za azil
Kaj ima to z oddelkom za tujce in državno mejo? Na Viču je azilni dom, v središču mesta pa je izpostava na Kotnikovi. »Prosilcev za azil je vse več. Tudi na železniški in avtobusni postaji ter drugih javnih površinah,« je dejal Matjaž Kondardi. Rupnik je ob tem pripomnil, da sta varnostno obremenjeni območji tudi Metelkova in Vič. Nima pa nobenega podatka o tem, da bi trgovino z drogo na Metelkovi prevzeli Severnoafričani. »Poudarjamo, da pri zagotavljanju varnosti intenzivno sodelujemo z vodstvom oziroma predstavniki azilnega doma, varnostnimi službami ter drugimi pri zagotavljanju varnosti vsem. V zvezi s tem si izmenjujemo informacije o vseh vprašanjih, ki zadevajo varnost, tako v azilnem domu kot okolici,« je dodal Kondardi.
In še glede državljanstva storilcev kaznivih dejanj. Kot je pojasnil Rupnik, jih je dve tretjini Slovencev. Ostali so v glavnem z Balkana, to se pravi iz Bosne in Hercegovine, Srbije in s Kosova. Od vseh osumljencev jih približno štiri odstotke in pol predstavljajo osumljenci iz preostalih tretjih držav, kot sta Alžirija in Maroko. Delež tujih storilcev kaznivih dejanj se je zadnja leta nekoliko spremenil. V preteklih letih je bilo Slovencev od 70 do 80 odstotkov, letos pa, kot rečeno, dve tretjini.