Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevi za varstvo zakonitosti, ki sta jo vložila 64-letni moški in njegova 51-letna (druga) žena, on psiholog, ona osnovnošolska učiteljica. Zdaj že nekdanji učitelj v srednji šoli je psihično in fizično trpinčil (prvo) ženo in njune štiri od skupno šestih otrok. Ona pa je surovo ravnala s tremi od otrok. Na okrožnem sodišču je on dobil šest let in pet mesecev zapora, a je nato višje sodišče zaradi zastaranja dela obtožbe kazen znižalo na tri leta in pol. Ona pa je bila pravnomočno obsojena na pogojno kazen dve leti zapora s triletno preizkusno dobo. Odredili so ji še triletno varstveno nadzorstvo in obiskovanje psihološke posvetovalnice.
Grozote za štirimi stenami doma so se dogajale leta. Prvo ženo je tepel, grabil za lase, zmerjal s prasico, kurbo, izdajalko, da je »duhovno nevredna«, »vampirska mati« … Izoliral jo je od staršev in prijateljic in še sama je začela verjeti v njegove besede. Ko se je drugič poročil, je še naprej skrbela za gospodinjstvo in otroke, bivšemu je dajala vso plačo. Na tak način je ohranjala stike z otroki. Hudega nasilja očeta in nato še mačehe so bili deležni tudi otroci. Govoril jim je, da jih na tak način »duhovno očiščuje«. Prva žena ga je prijavila, ko so najmlajšega otroka morali zaradi psihičnih težav hospitalizirati.
Obramba se je na vrhovno sodišče pritožila iz več razlogov. Obsojeni je vodil duhovno skupino; njeni člani so mu dajali svojo plačo, pomagali pri gospodinjstvu in otrocih. Sodišče se je seznanilo z nekaj pismi, ki sta jih obsojenemu pisala dva člana, s čimer je po trditvah zagovornika Žige Podobnika kršilo pravico do komunikacijske zasebnosti. Zaradi seznanitve z nezakonitimi dokazi bi se morali člani senata iz sojenja izločiti, je trdila obramba. Vrhovno sodišče je odgovorilo, da je šlo za pisanje, ki je nastalo več let pred kaznivimi dejanji in na katero se sodba ni oprla. Sicer pa vsebina pisem obsojenega prikazuje kvečjemu v pozitivni luči, piše v sodbi.
Pasivna in nezmožna delovanja
Zagovornik se je še pritožil, ker sodišče ni zaslišalo vseh predlaganih prič in ker ni odredilo psihiatričnega izvedenstva za prvo ženo. Težko si je razložiti njeno pasivnost in vlogo žrtve ob dejstvu, da lastnih otrok ni zaščitila pred nasiljem, je navedel. Sodišče je odgovorilo z razlago izvedenke klinične psihologinje, da je bila zaradi intenzivne manipulacije, socialne izoliranosti in fizičnega nasilja v odnosu popolnoma pasivna in nezmožna delovanja. In da so njegovemu vplivu podlegle tudi izobražene in uspešne osebe, ki z njim niso bile v tako tesnem odnosu.
Podobnik je s pomočjo strokovnega pomočnika dr. Igorja Areha izvedenskim mnenjem s področja klinične psihologije in psihiatrije očital številne metodološke pomanjkljivosti. Pritožil se je, ker sodišče Areha ni želelo zaslišati. Toda vrhovni sodniki so sodišču prve stopnje dali prav: Arehovo pisno mnenje je sprejelo, lahko je tudi zastavljal vprašanja eni od izvedenk. Zaslišanje univerzitetnega predavatelja psihologije (in ne klinične psihologije) pa ne bi moglo prispevati k nadaljnji razjasnitvi zadeve, so sklenili. Zahteva za varstvo zakonitosti obsojenke je bila vsebinsko podobna in tudi to je sodišče zavrnilo.