Na ljubljanskem sodišču se je nadaljevalo sojenje Koprčanu Davidu Klemencu, ki naj bi konec lanskega aprila hudo pretepel Borovničana. Ta se je, medtem ko je bil Klemenc v priporu, namreč intimno zapletel z njegovo prijateljico. »Utrpel je poškodbo prsnega koša in glave. Šlo je za serijski zlom treh reber, zaradi česar se mu je izlila kri v prsni koš. Udarec je bil povzročen z znatno topo silo, ne z roko, lahko z nogo, lahko, da je nastal tudi ob padcu z višine pol metra. Na glavi je dobil udarnino za desnim ušesom. Za njen nastanek je bila potrebna manjša sila, lahko udarec z roko ali nogo,« je dr. Marko Jug na sodišču opisoval poškodbe Borovničana. Kot smo že pisali, naj bi ga Klemenc najprej klical, naj pride domov, ko je to storil, pa ga je obtoženi pred hišo pričakal na strehi njegovega kabrioleta. Kasneje, že v hiši, naj bi Borovničana porinil, da je padel, nato pa ga pretepel. Brskal naj bi tudi po njegovem telefonu in mu zabičal, da mu mora do sredine maja izročiti 15.000 evrov in avto, sicer bodo on in njegovi otroci čutili posledice.
V gozdu sanjajo dinozavre
Oškodovanec je povedal, da je zaradi strahu šel k zdravniku in na policijo šele čez nekaj dni. Ker jim je to obljubil, je šel pred tem še z otroki v Gardaland v Italijo. Ker je motorist, je zagovornica Vlasta Petrucci izvedenca vprašala, ali je mogoče opisane poškodbe dobiti tudi ob padcu z motorja. »Da, ob kakršnem koli padcu z višine pol metra,« je odgovoril. Na vprašanje, ali je človek s takšnimi poškodbami sposoben dolge vožnje, pa, da bi moral voziti tako, da ne bi obremenjeval desne strani telesa. Za bolečine je povedal, da so se pojavile takoj po poškodbi. Če bi takoj šel k zdravniku, bi ga hospitalizirali, ostal bi na opazovanju, dobil bi tudi protibolečinsko terapijo. »V Gardalandu verjetno ni šel na 'naprave', hodil pa je lahko,« je pojasnil Jug.
Jutro po napadu so se Klemenc, oškodovanec in njuna prijateljica, zaradi katere je sploh zavrela kri, srečali na infekcijski kliniki. Prijateljica, ki je od takrat spet v zvezi s Klemencem, je pričala, da ni opazila, da bi bil Borovničan kakor koli poškodovan. »Čisto normalno je hodil,« je zatrdila. Povedala je tudi, da je kak teden pred domnevnim kaznivim dejanjem oškodovanca pustila (ta trdi, da je on njo, ampak po kaznivem dejanju), Klemencu pa takoj, ko je prišel iz pripora, povedala, da se je z nekom videvala. Ne pa tudi, s kom. »Kje je to izvedel, morate vprašati njega,« je izjavila. Pa tudi, da se v obtoženčevi družbi nikoli ni počutila ogroženo (mimogrede, v preteklosti ga je ovadila zaradi nasilništva, a je nato predlog za pregon umaknila, op. a.), je pa znal včasih biti verbalno nasilen oziroma hitro užaljen. Za oškodovanca, nasprotno, ni imela lepe besede. Da ga nihče ne mara, da je v sporu s sorodniki, da »konzumira substance« in da je šel tisti konec tedna pred incidentom na »nore gobice«. »Ne vem, kako to poteka … Gredo na potovanje oziroma v gozd in sanjajo dinozavre,« je ugibala, preden jo je sodnica Eva Senica Visočnik ustavila, češ da to s kaznivim dejanjem nima nobene zveze.
Bes in maščevanje
Zaslišali so tudi izvedenko psihiatrične stroke dr. Mercedes Lovrečič. Po njenih besedah sta Klemenca v času kaznivega dejanja gnala narcistični bes in želja po maščevanju. Čustev, ki so ga preplavila, ni mogel nadzorovati, vseeno pa ni bil moten njegov stik z realnostjo, zavedal se je, kaj počne. »Njegova zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje je bila zmanjšana, a ne bistveno, zmožnost razumevanja pomena dejanj pa ohranjena,« je dejala. Poleg prilagoditvene je pri obtoženem zaznala še narcisistično motnjo ter ugotovila, da ima občutek grandioznosti in je manipulativen, razdražljiv in napet, primanjkuje mu empatije, ne zmore sprejeti povratnih negativnih mnenj o sebi. Na vprašanje zagovornice, ali na človeka s takšnimi lastnostmi zaporna kazen sploh lahko vpliva (na način, ki si ga družba želi), pa je odgovorila: »Nimam čarobne krogle, lahko ja, lahko ne, ne vem.«
