»Več nisem mogel, samo še skozi priprte veke sem gledal. Kakih 160 km/h sem šel po Ižanki,« je gospod Hitachi, ljubljanska motociklistična legenda, pred dvema letoma razlagal, kdaj in kje je najbolj drvel brez čelade. Veljalo ga je citirati ponovno. Namreč: tako kot se bo pri skakanju v vodo prej ko slej našel nekdo, ki bo skočil še z ograje skakalnice, se tudi pri vožnji motorjev redkokateri motorist vzdrži iskanja presežkov. To pa je nevarna igra.
Najbolj ranljiva skupina
V zadnjem petletnem obdobju je na slovenskih cestah v povprečju izgubilo življenje 22 motoristov na leto (voznikov enoslednega motornega vozila, kot jih »poznata« zakon in policijska statistika). Povprečen delež motoristov v skupnem številu smrtno ponesrečenih udeležencev v prometu je 18-odstoten. Statistični podatki se zdijo zgovorni sami po sebi. Kajti če 18-odstotni smrtni prispevek motoristov primerjamo s štirimi odstotki, kolikor znaša delež registriranih motorjev (61.131) med vsemi registriranimi cestnimi vozili (1,424.934), postane bolj jasno, da so po svojem številu na cestah manjšina, po smrtnosti pa zasedajo drugo mesto med vsemi udeleženci v prometu. Za dodatno primerjavo navedimo, da osebna vozila zajemajo 74 odstotkov vseh motornih vozil, medtem ko jim v cestni statistiki smrtnih ponesrečencev pripada 34-odstotni delež.
Poleti ne mine vikend oziroma teden, da na cesti ne umre kak motorist. Lansko leto, ki je bilo ocenjeno kot varnejše od prejšnjega, je zahtevalo 24 motorističnih življenj. Letošnji trendi kažejo na ponovno poslabšanje. Pri čemer smo šele vstopili v avgust, za motoriste tudi statistično dokazano najbolj nevaren mesec. Čeravno idealen za vožnjo. Nemara prav zato. Boris Učakar Bopa, izkušen ljubljanski motorist, ki je kariero začel v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, vendarle opozarja: »Še vedno mislim, da so najbolj usodni prvi meseci v sezoni, ko so ljudje še 'zimsko razpoloženi' in motoristov ne opazijo. Takrat je motoristov na cesti tudi manj.«
Več kot se vozi, več se umira, pri čemer pa izsledki analize ne podpirajo mnenja, da so motoristi pretežno žrtve drugih neprevidnih udeležencev v prometu. Pravzaprav nasprotno. V zadnjih petih letih je bil delež nesreč, v katerih so bili motoristi povzročitelji, 66-odstoten, medtem ko je bil v lanskem letu ta delež kar 83-odstoten. Od 24 umrlih motociklistov v letu 2016 je bilo 20 takšnih, ki so nesrečo povzročili sami. Vzrok za nesrečo je največkrat neprilagojena hitrost.
Bolj star, bolj nor
Poskusimo izdelati profil tipičnega udeleženca prometne nesreče z motorjem. Najbolj tipičen povzročitelj motoristične nesreče s smrtnim izidom je star med 25 in 34 let. Iz te starostne skupine je v obdobju med leti 2012 in 2016 umrlo 19 ljudi. Prav tako 19 žrtev je v enakem obdobju prihajalo iz starostne skupine 45 do 54 let. Statistična razlika med obema najbolj ogroženima skupinama je v tem, da so mlajši povzročili več nesreč, in sicer 609, medtem ko so jih starejši motoristi povzročili nekaj manj – 554. A v njih več umirali. Kot da so nesreče starejših motoristov bolj fatalne. Zdi se, da res. Kajti enako število (554) nesreč so v zadnjih petih letih povzročili motoristi iz starostne skupine od 35 do 44 let, torej deset let mlajša skupina, med katerimi pa je bilo smrtnih žrtev vendarle manj – 13.
Najbolj rizičen motorist očitno ni vihravi mladenič na višku življenjskih moči, temveč srednjeleten državljan. Pomenljiv podatek je, da največ nesreč z motorjem povzročijo neizkušeni ljudje. Naj citiramo izsledek analize: »V obdobju zadnjih petih let so vozniki enoslednih motornih vozil z vozniškim stažem do vključno pet let povzročili daleč največ prometnih nesreč. Povzročili so 816 prometnih nesreč oziroma 36 odstotkov med vsemi vozniki povzročitelji enoslednih motornih vozil, za katere je znano, da so imeli veljavno vozniško dovoljenje. Prav tako so povzročili največ prometnih nesreč s smrtnim izidom – 18 oziroma 27 odstotkov ter daleč največ prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami – 171 oziroma 33 odstotkov.«
Dodati velja, da so med osebami znotraj petletnega vozniškega staža zaznavno najbolj rizični tisti, ki motor vozijo od enega do treh let. Kar je podatek, ki se sklada s staro vozniško modrostjo, da so najbolj ogroženi tisti vozniki, ki mislijo, da niso več začetniki in si zato upajo več, vendar pa njihova samopodoba ni skladna z dejanskim znanjem in izkušnjami. Ta del statističnega prikaza nedvoumno daje vedeti, da so izkušnje na motorju zelo pomembne, če ne že kar najpomembnejši dejavnik. Gospod Učakar ta podatek komentira takole: »Nemalokdo danes naredi izpit pri 50. letih. In so primeri, ko novopečeni motorist takoj kupi cestni motor, ne da bi imel kakršnekoli poprejšnje izkušnje. Potem to vidi sosed in kupi še kanček močnejšega. Vse to pomeni neizkušenost na cesti, ta pa zapelje v nerešljive situacije. To ne gre tako. Za seboj moraš imeti kilometrino in poznati moraš cestno etiko. Novodobnim, svežim šoferjem pa se pregovorno mudi. Izgleda, da hočejo zamujeno nadoknaditi v enem kosu, ko potegnemo črto, pa je bilanca negativna.«
Umirajo blizu doma
Tipičen motociklistični ponesrečenec je vsekakor moškega spola. Medtem ko v letu 2015 na motorju ni umrla nobena ženska, je lani umrlo eno dekle iz starostne skupine 18 do 24 let. In sicer na lokalni cesti. Kar je prav tako značilnost: namreč, da se na občinskih in lokalnih cestah zgodi več nesreč kot na državnih, vendar pa so posledice na državnih cestah usodnejše. Več motoristov umre na državnih cestah (višje hitrosti), zato pa več hudih telesnih poškodb zahtevajo občinske ceste. Analiza agencije za varnost prometa navaja tudi podatek, da je 53 odstotkov smrtno ponesrečenih motoristov umrlo v isti upravni enoti, v kateri so bili prijavljeni. Torej na cesti, ki so jo predvidoma dobro poznali. Dobrodošel pa bi bil tudi podatek o tem, ali so ob nesreči začeli z vožnjo ali pa so bili na poti domov. Gospod Učakar spet pravi: »To je razumljivo. Na lokalnih cestah je manj prometa in več ovinkov, zato so boljše za sproščanje energije.«
No, najpogostejša mesta prometnih nesreč so vpadnice v največjih slovenskih mestih, na primer Šmartinska, Celovška, Letališka in Zaloška cesta v Ljubljani, Ankaranska cesta v Kopru ali Teharska cesta v Celju. Celovška in Šmartinska v Ljubljani izstopata po številu nesreč, čeravno v skupaj 39 nesrečah ni nihče umrl. Edina smrtna motoristična nesreča v Ljubljani se je v zadnjih petih letih do leta 2016, ki jih je »pokrila« analiza agencije za varnost prometa, zgodila na Jurčkovi cesti. A kot smo še omenili, so državne ceste bolj pogubne od občinskih, pri čemer izstopajo odseki Koper–Dragonja, kjer je v 14 nesrečah umrl en motorist, potem je tukaj odsek Žaga–Kobarid, kjer se je zgodilo 13 prometnih nesreč z enim smrtnim primerom, ter nadvse obljudena cesta Vršič–Trenta, kjer je bilo v zadnjih petih letih 12 motorističnih nesreč, pri tem ena smrtna. Največ hudih poškodb so motoristi nabrali na odseku Kastelec–Črni Kal. Povejmo še, da so se na motoristično razvpiti cesti na Jezersko v enakem obdobju zgodile tri nesreče, v enem primeru s smrtnim izidom.
Najbolj značilen čas za nesrečo motorista je popoldan med 14. in 16. uro oziroma med 16. in 18. uro. Ponovimo. Motor ni nuja, ampak prej prostočasje. In podobno logično se bere, da se najmanj nesreč zgodi med ponedeljkom in sredo oziroma da je daleč največ motoristov umrlo v soboto (22) in nedeljo (23) med 14. in 16. uro, ko se je zgodilo kar 820 prometnih nesreč.
Tipičen slovenski motorist najverjetneje vozi motor znamke Yamaha. Po podatkih spletne strani ARDI, ki ponuja tovrstne zbirke podatkov, je to obče najbolj prodajana znamka pri nas. A to so podatki, ki upoštevajo vse prostornine motorjev. V razredu močnejših motorjev z več kot 125 kubičnimi centimetri je slovenskemu motoristu vendarle najljubši BMW in potem yamaha ter honda. Lestvica prvih deset najbolj prodajanih tipov motornih koles pri nas je sicer naslednja; BMW R 1200 GS, yamaha MT09TRA (MT09 TRACER), piaggio liberty 125 4T, yamaha MT07A (MT-07ABS), honda NC750XA, kawasaki Z900 ABS, yamaha MT-07 TRACER, BMW S 1000 XR, honda CRF1000A, suzuki DL650. Nabor prvih desetih kaže, da motoristi pri nas najraje posegajo po potovalnih motorjih. Razvpiti »dirkalnik« kawasaki ninja 650R je šele na 70. mestu najbolj prodajanih modelov. Kljub temu pa analiza kaže, da je 44 odstotkov na motorju preminulih vozilo športni motor, 19 odstotkov navadni motor, 16 odstotkov moped ali skuter, 9 odstotkov potovalni motor ter 3 odstotki »čoper«.
Če strnemo: najbolj tipičen motoristični ponesrečenec pri nas je prej moški sredi 40. let kot moški, star okoli 30 let, na športnem motorju, na lokalni cesti, v soboto ali nedeljo popoldan, julija ali avgusta, ki vozi z neprilagojeno hitrostjo.
