Petinštiridesetletna Maja Zajec je v priporu od konca lanskega septembra, ko je v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti v domači hiši v ljubljanskem Zalogu z večjim kuhinjskim nožem zabodla zunajzakonskega partnerja Iztoka Štupico. Sodnica Maja Testen ji je na prvi stopnji februarja letos odredila štiri leta zapora, na kar sta se pritožila tako tožilstvo kot obramba.
Žrtev v prid obsojene
Precej neobičajno je, da je zabodeni Štupica na pritožbeno sejo višjega sodišča poslal pooblaščenca, ki je govoril v prid obsojene. Žiga Klun je bil oborožen s poročilom iz zavoda Ig, kjer je Zajčeva v priporu. Iz njega je razvidno, da je njeno obnašanje vzorno in da spoštuje pravila, obiskuje tudi izobraževalno skupino o odvisnosti od alkohola. O dobrem karakterju Zajčeve so se v pismu sodišču že pred meseci razpisale tudi njene sozapornice: »Daje nam moč, nas spodbuja, ni pasivna, egocentrična ali egoistična. Najboljša je. Pokazala ni niti trohice agresivnosti, ne laže in je iskrena.« Junija letos je mama Zajčeve uradno zaprosila za znižanje kazni hčere, podoben poziv pa naj bi podala tudi njena babica in zabodeni sam, a ti pismi poti v sodni spis nista našli.
Tožilstvo v pritožbi višjemu sodišču predlaga zvišanje kazni na šest let zapora, obramba pa oprostilno sodbo ali nižjo kazen za povzročitev hude telesne poškodbe iz malomarnosti, ne pa poskus uboja. »Gre za nenaklepno kaznivo dejanje oziroma nesrečo, kar izhaja tako iz pričevanja obdolžene kot oškodovanca. Četudi se njuna opisa dogajanja na kakšni točki razhajata, sta si skladna v tem, da Zajčeva Štupice ni imela namena zabosti, da se je on nepričakovano dvignil iz ležečega v sedeč položaj in se, pa naj se sliši še tako nenavadno, sam nabodel na nož,« je tričlanski senat višjega sodišča nagovorila zagovornica Zajčeve Alenka Cerar. Dodala je, da prvostopenjsko sodišče ob razsodbi ne bi smelo upoštevati policijskega zapisnika, saj obdolžena ob pogovoru ni imela s seboj zagovornika, dodatno pa bi moralo upoštevati preteklo življenje Zajčeve ter okoliščine, v katerih je živela.
Od prepira do napada
Maji Zajec je nekaj mesecev pred incidentom umrl oče, s katerim je imela zaradi njegove nasilne narave zelo zapleten odnos, takrat je tudi začela več piti, občasno je jemala pomirjevala. S partnerjem Štupico sta se preselila v očetovo hišo, v kateri sta usodnega popoldneva 29. septembra lani pospravljala omare, delo pa si popestrila z alkoholom. On je spil nekaj pločevink piva, ona nekaj mešanic vodke s sokom, vzela je še pomirjevalo. Pijana po lastnih izpovedih nista bila. Štupica je s prijateljem na odpad odpeljal staro šaro, ko se je nekaj ur kasneje vrnil, je izbruhnil prepir. Kot že večkrat je Štupica zagrozil, da jo bo zapustil, začel je pospravljati svoje stvari, ona pa si je želela samo miru in tišine in da se kričanje neha. Da ima nož v rokah, se sploh ni zavedala. Od tukaj naprej se zgodbi Zajčeve in njenega partnerja razlikujeta ne samo ena od druge, temveč tudi odvisno od tega, kdaj in komu sta jo pravila. V eni različici je ona jasno in glasno zagrozila, da ga bo ubila, kar sta s časom oba zanikala. Štupica je pričal, da se je ob sunkovitem dvigu s postelje na nož nabodel sam, Zajčeva pa, da mu ga je zgolj prislonila na prsi.
»Nož se ni zadrl sam, vi ste ga zadrli,« je sodnica Testenova februarja letos ob razlagi svoje odločitve obdolženi položila na srce in jo pozvala, naj vendarle prevzame del odgovornosti. Med olajševalnimi okoliščinami je upoštevala zaužita alkohol in pomirjevalo, težko otroštvo, ki je privedlo do različnih odvisnosti, občutka manjvrednosti, slabe samopodobe, negotovosti in pomanjkanja stabilnosti, kakor tudi odsotnost zamere zabodenega oškodovanca, ki je partnerko redno obiskoval v priporu. »Še vedno se imata rada. Šlo je za splet nesrečnih naključij,« je pojasnil oškodovančev odvetnik Žiga Klun, s čimer se očitno strinjajo vsi razen tožilstva. Oškodovanec še vedno živi v hiši, v kateri je bil zaboden, in skrbi za stare starše Zajčeve.
