Da se na okrožnem sodišču v središču Ljubljane odvija nekaj »velikega«, je bilo jasno vsakomur, ki je na sončno ponedeljkovo jutro mimo Miklošičevega parka hitel v službo ali po opravkih. Pred stavbo je mrgolelo novinarjev, fotografov, snemalcev. Čakali so na Julijo Adlešič, zadnji dve leti najbolj znano slovensko obtoženko, ki ji tožilstvo očita, da si je januarja predlani na Velikem Osolniku za odškodnino zavarovalnic (šlo naj bi za 1,2 milijona evrov) s krožno žago odrezala levo roko. Pri tem naj bi ji pomagali njen sedanji zaročenec Sebastien Abramov ter njegovi starši, Tinka Huskić Colarič in Gorazd Colarič. Ker tega zaradi zdravstvenih težav včeraj ni bilo na sodišče – po navedbah novega zagovornika Marka Makuca je praktično negiben, časa za pridobitev zdravniškega opravičila pa ni bilo –, je tričlanski senat s sodnico Marjeto Dvornik na čelu začetek ponovljenega sojenja prestavil na 7. oktober.
Kadaver bo težko najti
Višje sodišče je po pritožbah tako tožilstva kot obrambe odredilo ponovljeno sojenje, saj da dejansko stanje glede mehanizma nastanka poškodbe na roki na prvem ni bilo dovolj razčiščeno. Po napotkih višjih sodnikov je treba v drugo opraviti praktičen preizkus žaganja z isto žago, postavljeno na mizo, zaseženo na kraju krvavega dogodka, pokimali pa so tudi predlogu obrambe, naj se na ponovljenem sojenju izvede preizkus žaganja roke na človeškem kadavru. Tričlanski senat je na prvem sojenju ta predlog sicer zavrnil, saj da je bil preizkus opravljen že na lesu in svinjskih nogicah. Zaradi razporeditev tkiv pa tudi debeline kosti same tačke niso primerljive s človeško podlaktjo, zaradi česar je ostalo nepojasnjeno, kako hitro se prereže roka in kakšen je dejansko rez v primeru hitrega spuščanja žage pri visokih obratih. Očitno bo imelo sodišče največ težav prav pri tem poskusu. Sodni izvedenec medicinske stroke prof. dr. Jože Balažic je sodnici namreč pojasnil, da bo izredno težko dobiti ustrezno truplo starosti in konstitucije Julije Adlešič, pa tudi če bi jim ga uspelo najti, bi morali poskus izvesti v roku 24 ur, kasneje truplo ne bi bilo več primerno za obdelavo. Poleg tega je treba dobiti še dovoljenje sorodnikov pokojnice za rezanje leve roke.
Nesreča ali namerna samopoškodba?
Tožilstvo in obramba naj bi do začetka novega sojenja oktobra pripravila pisne utemeljitve, katere dokaze bo treba na sojenju v drugo izvesti še enkrat, katere priče zaslišati in v katerih primerih samo prebrati njihove izpovedbe bodisi iz prvega sojenja bodisi še iz preiskave. »Bodimo racionalni, malo moramo selekcionirati. Izpovedi nekaterih so se podvajale, vse priče pa za postopek tudi niso enako pomembne. Še enkrat bo zagotovo treba zaslišati izvedence,« je bila z navodili jasna sodnica Dvornik. Višje sodišče je odredilo še postavitev izvedenca biomehanske stroke, ki bo ugotavljal, ali bi do nesreče lahko prišlo v takih okoliščinah, kakor opisuje prvoobtožena Julija Adlešič. Ta že od tistega usodnega zimskega dne vztraja, da ji je med žaganjem vej z levega boka v levo ramo in del hrbta skočil nemški ovčar, zaradi česar je padla naprej na žago in si pet centimetrov nad zapestjem odrezala roko. Da je torej šlo za nesrečo in ne za namerno samopoškodovanje za denar. Soobtoženi Colarič, na posestvu katerega so odrezani ud na poti v bolnišnico sprva pozabili, je policiji najprej priznal, da sta njegov sin in Julija »nesrečo« načrtovala več mesecev, a si je na glavni obravnavi kasneje premislil in lastne navedbe iz preteklosti zanikal.
